OBRAZCI: 

Dostopnost gradiva

Arhivsko gradivo je načeloma prosto in v celoti dostopno razen:

• če je zaupne narave in javnosti še ni dostopno
• če je gradivo še neurejeno oziroma je v strokovni obdelavi
• če je arhivsko gradivo poškodovano, v slabem materialnem stanju ali obstoji nevarnost, da bi se ob uporabi poškodovalo; v tem primeru se dajo v uporabo kopije arhivskega gradiva, če so te že izdelane.  

Za tujce je arhivsko gradivo dostopno pod istimi pogoji kakor za slovenske državljane.

Način uporabe gradiva

Uporabniki uporabljajo gradivo v čitalnici enote arhiva, z območja katere je gradivo. V posebnih primerih je možno z dovoljenjem, ki ga izda direktor/direktorica arhiva na podlagi pisne prošnje uporabnika, uporabljati gradivo z območja ene enote v čitalnici druge enote. Stroške, ki pri tem nastanejo, krije uporabnik. Gradivo se daje v uporabo v čitalnici arhiva praviloma v izvirniku.

V enem dnevu je mogoče uporabljati največ pet tehničnih enot arhivskega gradiva. Za tehnično enoto štejemo fascikel, škatlo, knjigo, mapo, posamezna listino, načrt. Dovoljena je uporaba le ene tehnične enote naenkrat. V primeru uporabe reprodukcij arhivskega gradiva dobi uporabnik v enem dnevu tolikšno število mikrofilmskih kartic oz. kolutov mikrofilmskega traku, kot jih lahko pregleda.

V času uporabe arhivskega gradiva sme imeti uporabnik na delovni mizi le papir in pisalo oz. računalnik. Osebno prtljago, oblačila in drugo odloži v za to namenjenem prostoru oz. delu čitalnice.

Uporabniki imajo pravico pregledovati arhivsko gradivo in na svoje stroške prepisati ali preslikati potrebne dokumente v fizični ali elektronski obliki. Pregledovanje, prepisovanje in preslikovanje dokumentov nadzoruje uslužbenec v arhivski čitalnici.

Pri uporabi arhivskega gradiva ima pravna ali fizična oseba, ki arhivsko gradivo uporablja za potrebe poslovanja in vodenja uradnih postopkov, prednost pred osebami, ki arhivsko gradivo potrebujejo za uporabo v raziskovalne in druge namene.

Uporabnik mora arhivsko gradivo pregledovati tako, da se ohrani njegova ureditev oz. zaporedje spisov. Gradiva ne sme poškodovati, pisati po njem, ga uporabljati za podlago pri pisanju, ga prepogibati oz. mečkati.
V primeru kršenja zgornjih določil pristojni uslužbenec opozori uporabnika in mu v primeru neupoštevanja opozoril lahko prepove nadaljnjo uporabo arhivskega gradiva. Opozorilo se zapiše na matični list uporabnika.
V primeru poškodovanja ali uničenja arhivskega gradiva nosi uporabnik vse finančne in kazenske posledice.
Uporabnik arhivskega gradiva mora sam urediti razmerja v zvezi z uporabo arhivskega gradiva, ki je še pod varstvom zakona, ki ureja varstvo avtorskih pravic, z avtorjem oz. njegovimi pravnimi nasledniki.

Če uporabnik arhivskega gradiva uporablja podatke iz tega gradiva pri objavah, razstavah oz. reprodukcijah, mora gradivo citirati.
Uporabniki, ki so na podlagi arhivskega gradiva iz arhiva objavili samostojno publikacijo oz. članek, so arhivu dolžni izročiti izvod publikacije oz. separat članka.

  Nazaj                 Naprej