Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev
Nova država Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev je nastala 1. decembra 1918. Na ta dan je regent Aleksander razglasil združitev Države Slovencev, Hrvatov in Srbov s Kraljevino Srbijo. Z njegovim posebnim ukazom je bila nato 20. januarja 1919 ukinjena Narodna vlada SHS, namesto nje je začela delovati nova, Deželna vlada za Slovenijo, ki je imela omejena pooblastila. Takoj na začetku delovanja je vlada v Beogradu uveljavila nove državne simbole, ki so naslednjih dvajset let predstavljali jugoslovansko državo. Uvedli so nove državne praznike in spremenili imena ustanov, ki so se imenovala po bivših avstrijskih vladarjih. Januarja 1919 so po vsej državi začeli uporabljati gregorijanski koledar, avgusta istega leta pa je bil sprejet zakon, s katerim smo Slovenci dobili svojo univerzo. Šele dobri dve leti kasneje, 28. junija 1921, je država dobila ustavo.
Regent Aleksander Karađorđević (1888–1934) je 1. decembra 1918 razglasil združitev t. i. »ujedinjenje« Kraljevine Srbije z Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov v novo državo – Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kralj je postal leta 1921, po smrti očeta, kralja Petra I. (SI_ZAL_LJU/0342, Zbirka fotografij, A4-1-234)
Uradno ime nove države je bilo Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Šele jeseni 1920 se je država preimenovala v kraljevino. V številnih neuradnih zapisih pa se že od samega začetka pojavlja poimenovanje Kraljevina SHS ali celo Kraljevina Jugoslavija. (Uradni list Narodne vlade SHS, 30. 1. 1919)
Z nastankom nove jugoslovanske države so se spremenili tudi številni zapisi v kronikah. Če so prej pisci v svojih zapisih slavili cesarja in Avstrijo, so po novem častili kralja in Jugoslavijo. (SI_ZAL_ŠKL/0207, Osnovna šola Sorica, t. e. 1)
Grb Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev je bil v osnovi srbski kraljevi grb z dvoglavim orlom, ki sta mu bila dodana hrvaška šahovnica z dvajsetimi polji in slovenski polmesec, obrnjen navzgor, z eno peterokrako zvezdo nad njim. Leta 1921 so grb nekoliko spremenili, nad slovenskim polmesecem so bile tri šesterokrake zvezde. (SI_ZAL_ŠKL/0278, Ivan in Franja Tavčar, Visoko pri Poljanah, t. e. 2, a. e. 11)
Državna zastava Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev je bila trobojnica, sestavljena iz barv, ki so bile v narodnih zastavah vseh treh narodov, vendar v drugačnem vrstnem redu kot do takrat. Nova državna zastava je bila zgoraj modra, v sredini bela in spodaj rdeča; barve so bile vodoravno položene, enako široke, v razmerju višine proti širini 1 : 1½. Zaradi velikega pomanjkanja blaga so morali slovenske narodne – po novem le še »plemenske« – zastave razparati in ustrezno prešiti. (SI_ZAL_ČRN/0022, Osnovna šola Komandanta Staneta Dragatuš, t. e. 1)
Prvi kralj novo nastale države Kraljestva (Kraljevine) Srbov, Hrvatov in Slovencev je postal srbski kralj Peter I. Karađorđević (1844–1921). V kraljevini ni imel nobene dejanske oblasti. Že leta 1914, ko je bil še kraj Srbije, je vso oblast prenesel na regenta Aleksandra, svojega sina. (SI_ZAL_ŠKL/0279, Zbirka fotografij in razglednic, t. e. 16)
Čeprav državna himna ni bila nikoli uzakonjena, se je kot uradna himna uveljavila nekoliko spremenjena srbska himna Bože pravde. Na slovesnostih so pogosto peli tudi hrvaško Lepa naša domovina, redkeje pa slovensko Naprej zastava slave. Besedilo srbske himne so sicer jeseni leta 1919 nekoliko spremenili, pridevnik srbski so v besedilu povsod zamenjali z besedo naš. (SI_ZAL_ŠKL/0232, Osnovna šola Železniki, t. e. 7, a. e. 49)
