“Naj počiva v miru”
v miru
Spomladi 1918 še ni bilo videti konca svetovne morije, vendar so vsi vpleteni – utrujeni in izčrpani od vojne – iskali rešitve za njeno prenehanje. Italijanska fronta je začela razpadati, avstro-ogrsko vojsko sta preplavila nemir in nezadovoljstvo. Izbruhnili so spontani upori vojakov v zaledju, ki so bili krvavo zadušeni, avstro-ogrska vojska, sestavljena pretežno iz vojakov nenemških narodov, je postala nezanesljiva. Poglabljala so se tudi politična nesoglasja v avstrijskem parlamentu in južni Slovani so vse glasneje zahtevali samostojnost.
Šaljiva osmrtnica, ki je nastala ob propadu Avstro-Ogrske. (SI_ZAL_LJU/0355 Šajn Jože, Ljubljana, t. e. 1, a. e. 26)
Ko je Italija avstro-ogrski vojski zadala še smrtni udarec na reki Piavi, je bila monarhija prisiljena podpisati premirje. Avstro-ogrska vojska je bila razpuščena in val vračajočih vojakov je preplavil slovensko ozemlje. Novoustanovljena Država Slovencev, Hrvatov in Srbov je s pomočjo avstrijskega generalštaba poskrbela za njihovo varno in hitro pot domov. Po oceni Narodne vlade v Ljubljani je omogočila varen prehod 279 000 vračajočih vojakov po železnici ter 100 000 pešakov in jezdecev na konjih.
Navodila, ki jih je radovljiški okrajni glavar izdal županstvom in v njih pozval, naj ljudje utrujene vračajoče avstro-ogrske vojake sprejmejo prijazno in jim pomagajo s hrano in obleko. (SI_ZAL_JES/0002, Občina Dovje – Mojstrana, t. e. 21, a. e. 146)
Razglas Okrajnega glavarstva Logatec o prepovedi vmešavanja civilnega prebivalstva v vojaške zadeve in nudenju pomoči dezerterjem, ki so svoje enote zapustili še pred razpadom avstro-ogrske vojske ter se skrivali po gozdovih. Mnogim so domačini pomagali. (SI_ZAL_IDR/0129, Občina Idrija, fasc. 676)
“Nebeško snidenje” slovenskih vojakov, padlih na soški fronti, s pesnikom Simonom Gregorčičem, ki je v pesmi Soči že pred vojno prerokoval težke čase za Slovence. (SI_ZAL_LJU/0394, Wigele Ferdo, Ljubljana, t. e. 1, a. e. 11)
Otopelost vračajoče vojske ob pogledu na mrtvega vojaka in njegovega konja. (Original hrani Slavko Moravec, Vojni muzej v Idriji)
Razglas Zadnji poskusi zajezitve propadanja Avstro-Ogrske z obsodbo vseh sovražnih dejanj proti državi. Anteja Trumbića so poimenovali veleizdajalec. Razglas je bil izdan 3. julija 1918. (SI_ZAL_ŠKL/0001, Občina Zminec, t. e. 9, a. e. 126)