Nemirna Koroška
Avstrijska kampanja je v veliki meri temeljila na poudarjanju ekonomske in socialne problematike. Z dvojezičnimi gesli so na letakih obljubljali, da slovenstvo na Koroškem nikakor ni ogroženo. Slovenske Korošce so želeli pridobiti na svojo stran tudi tako, da so jih opozarjali na nemirne meje, služenje vojske v Kraljevini SHS in nevarnost vojne z Italijo.
Dvojezični propagandni letak »Zeleno : belo«, o prednostih Avstrije in slabostih Kraljevine SHS. (SI_ZAL_ŠKL/0291, Zbirni fond, t. e. 6, a. e. 181)
Spomini na vojne grozote so bili med prebivalstvom še zelo živi in avstrijska plebiscitna propaganda je ta občutja uporabila v nacionalne namene. Žovnir je bil starinski izraz za vojaka v slovenščini, ki ga je avstrijska propaganda uporabljali za označevanje vojaške, krvoločne narave slovenstva. (SI_ZAL_ŠKL/0291, Zbirni fond, t. e. 6, a. e. 181)
Koroška kot del Avstrije je predstavljala večjo gospodarsko perspektivo kot Koroška znotraj Jugoslavije. (SI_ZAL_ŠKL/0291, Zbirni fond, t. e. 6, a. e. 181)
Rezultat plebiscita je bil dejansko glasovanje za mir, ki ga je obljubljala avstrijska stran. Nihče pa se ni zavedal, da bodo po plebiscitu avstrijske oblasti nadaljevale z raznarodovalno dejavnostjo, s katero so koroškim Slovencem začeli omejevati jezikovne pravice, ki so si jih izborili v Avstro-Ogrski. V letih po plebiscitu so nemški nacionalisti v več organizacijah izvajali pritiske na Slovence, ki so glasovali proti združitvi z Republiko Avstrijo in s tem sprožili val izseljevanja.
Spomin na koroške Slovence, ki so po plebiscitu ostali pod krutim avstrijskim jarmom. (SI_ZAL_LJU/0234, Vnanja ljudska šola pri uršulinkah v Ljubljani, t. e. 31, a. e. 219)