Novi prazniki

28. junija 1919, na dan Sv. Vida, so v Kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev prvič praznovali Vidov dan. To je bil srbski narodni praznik, ki so ga praznovali v spomin na bitko na Kosovskem polju leta 1389. V novi državi so ga poimenovali Spominski dan preminulih boriteljev za vero in domovino. (Almanah Kraljevine Jugoslavije, IV. jubilarni svezak, str. 124)

28. junija 1919, na dan sv. Vida, so v Kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev prvič praznovali Vidov dan. To je bil srbski narodni praznik, ki so ga praznovali v spomin na bitko na Kosovskem polju leta 1389. V novi državi so ga poimenovali Spominski dan preminulih boriteljev za vero in domovino. (Almanah Kraljevine Jugoslavije, IV. jubilarni svezak, str. 124)

V novi državi pod žezlom dinastije Karađođević so bili poleg novih državnih simbolov uzakonjeni tudi nekateri novi prazniki. Namenjeni so slavljenju nove (srbske) vladarske dinastije Krarađođevićev in vsega, kar je spominjalo na slovanstvo in skupne slovanske korenine. Stari avstrijski prazniki so bili ukinjeni.

Z odlokom ministra za notranje zadeve so bili 15. novembra 1919 uzakonjeni trije novi državni prazniki: t. i. Dan ujedinjenja (1. december), rojstni dan kralja Petra I. (12. julij) in Vidov dan (28. junij). (SI_ZAL_NME/0005, Mestna občina Novo mesto, t. e. 99, a. e. 141)

Z odlokom ministra za notranje zadeve so bili 15. novembra 1919 uzakonjeni trije novi državni prazniki: t. i. Dan ujedinjenja (1. december), rojstni dan kralja Petra I. (12. julij) in Vidov dan (28. junij). (SI_ZAL_NME/0005, Mestna občina Novo mesto, t. e. 99, a. e. 141)

 

Dan ujedinjenja, ki so ga praznovali 1. decembra, so za narodni praznik razglasili že 4. decembra 1918, na podlagi odredbe Narodnega sveta. Na ta dan so se vsako leto spominjali zgodovinskega dogodka, ko je regent Aleksander Karađorđevič razglasil združitev Države Slovencev, Hrvatov in Srbov s Kraljevino Srbijo v novo državo. Leta 1918 so praznik »zaradi prometnih neprilik« izjemoma praznovali 14. in 15. decembra. (SI_ZAL_ŠKL/0207, Osnovna šola Sorica, t. e. 1)

Dan ujedinjenja, ki so ga praznovali 1. decembra, so za narodni praznik razglasili že 4. decembra 1918, na podlagi odredbe Narodnega sveta. Na ta dan so se vsako leto spominjali zgodovinskega dogodka, ko je regent Aleksander Karađorđevič razglasil združitev Države Slovencev, Hrvatov in Srbov s Kraljevino Srbijo v novo državo. Leta 1918 so praznik »zaradi prometnih neprilik« izjemoma praznovali 14. in 15. decembra. (SI_ZAL_ŠKL/0207, Osnovna šola Sorica, t. e. 1)

 

Državni prazniki so bili dela prosti dnevi, v šolah ni bilo pouka. Otroci in učitelji so se praznično oblečeni udeležili maše in se po cerkvenem obredu odpraviti v šole, kjer so potekale proslave in predavanja na temo praznika, ki so ga slavili. Tudi uradniki so se morali po službeni dolžnosti udeležiti cerkvenih obredov in proslav. Vojska je po kraljestvu organizirala vojaške parade. Na vseh javnih zgradbah in uradih so obesili državne zastave.

Rojstni dan kralja Petra I. Karađođevića, 12. julij, je bil tudi Dan invalidov. Po vsej državi so prirejali dobrodelne prireditve in na njih zbirali prispevke zanje, učitelji pa so pri pouku še posebej poudarili zasluge kralja Petra za združitev vseh Jugoslovanov. (SI_ZAL_ŠKL/0180, Osnovna šola Trebija, t. e. 1, a. e. 1)

Rojstni dan kralja Petra I. Karađođevića, 12. julij, je bil tudi Dan invalidov. Po vsej državi so prirejali dobrodelne prireditve in na njih zbirali prispevke zanje, učitelji pa so pri pouku še posebej poudarili zasluge kralja Petra za združitev vseh Jugoslovanov. (SI_ZAL_ŠKL/0180, Osnovna šola Trebija, t. e. 1, a. e. 1)

Leta 1920 je postal državni praznik tudi 24. maj, ki so ga praznovali kot praznik slovanskih apostolov Cirila in Metoda. V Sloveniji so ga prvo leto praznovali le kot cerkven praznik, ker je obvestilo iz ministrstva prišlo prepozno. (SI_ZAL_ŠKL/0278, Ivan in Franja Tavčar,Visoko pri Poljanah, t. e. 2, a. e. 11)

Leta 1920 je postal državni praznik tudi 24. maj, ki so ga praznovali kot praznik slovanskih apostolov Cirila in Metoda. V Sloveniji so ga prvo leto praznovali le kot cerkven praznik, ker je obvestilo iz ministrstva prišlo prepozno. (SI_ZAL_ŠKL/0278, Ivan in Franja Tavčar,  Visoko pri Poljanah, t. e. 2, a. e. 11)

Novost je bila tudi, da so se, posebno v šolah, spominjali slovenskih in drugih slovanskih mož. Še posebej slovesno so obeleževali okrogle obletnice njihovih rojstev in smrti. V duhu slavljenja in poveličevanja vsega slovanskega so 8. januarja 1919 praznovali 100. obletnico smrti »našega prvega pesnika Valentina Vodnika«, 18. oktobra istega leta pa 50. obletnico smrti Simona Jenka. Vodnik (SI_ZAL_LJU/0342, Zbirka fotografij, I1-070-001)

Novost je bila tudi, da so se, posebno v šolah, spominjali slovenskih in drugih slovanskih mož. Še posebej slovesno so obeleževali okrogle obletnice njihovih rojstev in smrti. V duhu slavljenja in poveličevanja vsega slovanskega so 8. januarja 1919 praznovali 100. obletnico smrti »našega prvega pesnika Valentina Vodnika«, 18. oktobra istega leta pa 50. obletnico smrti Simona Jenka.
Vodnik (SI_ZAL_LJU/0342, Zbirka fotografij, I1-070-001)

Razglas Italijanov, osvoboditeljev slovenskega ozemlja, po zasedbi novembra 1918. (SI_ZAL_IDR/0129, Občina Idrija, fasc. 676)

Jenko (SI_ZAL_ŠKL/0279, Zbirka fotografij, t. e. 5, a. e. 154)

 

Prilagoditev pisave