Ko boš prišla na Bled …

Že v Valvazorjevem času so na otok z Marijino cerkvijo na Bledu prihajali številni romarji, v 19. stoletju pa je obiskovalce pritegnila tudi termalna voda, ki je v virih omenjena že leta 1779. Oba termalna vrelca so leta 1818 zajezili in ju štiri leta pozneje pokrili s preprosto leseno lopo, vrelca obzidali in vodo speljali v bazen. Ta lopa je bila prva turistična zgradba na Bledu.

Sredi 19. stoletja so na Bledu začeli graditi hotele, saj se je število turistov povečevalo. Turizmu je dal največji pečat Švicar Arnold Rikli. Ustanovil je Curbadenhaus, Naravni zdraviliški zavod, in uvedel atmosferično zdravljenje z vodo, zrakom in soncem. Bolnike je sprejemal v upravni zgradbi, nastanjeni pa so bili v lesenih hišicah z enokapno streho in odprto sprednjo stranjo, po potrebi zastrto z zaveso.

V drugi polovici 19. stoletja je začel Bled z okolico močno spreminjati podobo, saj so poleg hotelov in gostiln začele rasti tudi počitniške vile. Prodaja stavbnih parcel za turistične namene in možnosti zaposlitve v turizmu so močno spremenile družbene in posestne razmere na Bledu. Po Riklijevi smrti leta 1906 je Bled začel izgubljati pomen kot termalno zdravilišče in vedno bolj postajati moderno letovišče.

V enoti za Gorenjsko Kranj v fondu občine Bled hranimo gradbene načrte blejskih vil, ki jih predstavljamo v tem delu spletne razstave. Ko se boste naslednjič sprehajali po Bledu, zagotovo uzrete katero od njih.

Prilagoditev pisave