Jezikovni (pre)boj
Ustanovitev Države Slovencev, Hrvatov in Srbov je pomenila osvoboditev jezikovnega zatiranja pod Avstro-Ogrsko in potrditev državotvornosti slovenskega naroda. Narodna vlada Slovencev, Hrvatov in Srbov je na svoji prvi seji (novembra 1918) uvedla slovenščino kot uradni in edini učni jezik. Uporaba slovenščine, od osnovne šole do univerze (ustanovljene leta 1919) je krepila slovensko narodno zavest.
Univerza v Ljubljani, ustanovljena leta 1919. (SI_ZAL_LJU/0342, Fototeka, A01-027)
Nemški jezik je postal prvi tuji jezik, ponekod neobvezni tuji jezik, na večini osnovnih šol so ga celo ukinili. Nemško šolstvo z nemškim učnim jezikom je bilo dobro razvito na nekdanjem Kranjskem ozemlju, posebno na narodno mešanem ozemlju Kočevske. Šole nemškega šolskega društva (Deutscher Schulverein) so ukinili do junija 1919.
Šola nemškega Schulvereina v Rodinah je bila ukinjena januarja 1919. Prešolali so 27 otrok in nemščina se ni več poučevala, tudi kot šolski predmet ne. (SI_ZAL_ČRN/0038, Osnovna šola Talčji vrh, t. e. 1)
Poverjeništvo za uk in bogočastje je decembra 1920 odredilo, da se morajo do konca šolskega leta 1920/1921 vsi učitelji ljudskih in meščanskih šol naučiti brati in pisati v cirilici. Srbohrvaščina se je v šolskem letu 1921/1922 uradno uvedla med obvezne učne predmete.
Seznam predmetov in učiteljev na Gimnaziji v Novem mestu v šolskem letu 1921/1922. (SI_ZAL_NME/0154, Gimnazija Novo mesto, t. e. 169, a. e. 223)
Za del slovenskega ozemlja, ki je prišlo pod italijansko oblast, so se razmere močno poslabšale. Postopoma se je začelo uvajati italijanski jezik, zaposlovati so začeli italijanske učitelje, vpeljali so italijanščino kot predmet in italijanski načina vrednotenja znanja.
Spričevalo z italijanskim načinom vrednotenja znanja konec šolskega leta 1918/1919 v Idriji. (SI_ZAL_IDR/0119, Realka v Idriji, t. e. 20.)
S saintgermainsko mirovno pogodbo je bila koroškim Slovencem sicer zagotovljena vrsta jezikovnih in narodnostnih pravic, vendar Republika Avstrija obveznosti ni izpolnjevala. Na Koroškem se je po plebiscitu stopnjevala politika raznarodovanja in ukinjanja slovenskega jezika.
V Novem mestu so aprila 1920 želeli ustanoviti podružnico Jugoslovanske Matice, da bi pomagali rojakom na zasedenem ozemlju, ki so izgubljali pravico do slovenske besede. (SI_ZAL_NME/0005, Občina Novo mesto, t. e. 100, a. e. 142)
Zapisi na zgradbah, napisani v cirilici. (SI_ZAL_LJU/0342, Zbirka fotografij, B9-135)