Od krone do dinarja
Ob nastanku skupne jugoslovanske države so bile na njenem ozemlju v obtoku štiri valute: dinar, perper, bolgarski lev in avstro-ogrska krona. Ta je do leta 1920 ostala uradno plačilno sredstvo v precejšnjem delu nove države, med drugim tudi na slovenskih tleh. Država je, zaradi padanja njene vrednoti in vnosa razvrednotenih bankovcev iz Avstrije in Madžarske, najprej prepovedala vnos zneskov, višjih od 1 000 (kasneje 2 000 kron), nato pa določila še obvezno žigosanje in kolkovanje kronskih bankovcev; s tem je ugotovila njihovo število in vrednost. Leta 1920 je kronske bankovce zamenjala s kronsko-dinarskimi bankovci, na katerih sta bili odtisnjeni obe valuti, v menjalnem razmerju 4 krone za 1 dinar.
Žigosani in kolkovani avstro-ogrski bankovci so bili v obtoku do spomladi 1920, ko so jih zamenjali dinarski, na katerih pa je bila vrednost odtisnjena tudi v kronah. (Muzej novejše zgodovine Slovenije)
Vlada v Ljubljani je žigosanje bankovcev poverila ljubljanskemu mestnemu magistratu in okrajnim glavarstvom, ki so to delo zaupala občinam na svojem območju. (Muzej novejše zgodovine Slovenije )
V občinah Kranj in Hrastje je skupna vsota žigosanih bankovcev znašala 558.643 kron. (SI_ZAL_KRA/0002, Občina Kranj, t. e. 150, a. e. 1504)
Žigosanje je potekalo med 8. januarjem in 2. februarjem 1919. Vsi imetniki kronskih bankovcev so morali v tem času prijaviti njihovo število in skupno vrednost, nato jih je posebna komisija preštela, žigosala in vrednosti vpisala v zapisnik.
Bankovec za 2 kroni z žigom Hranilnice in posojilnice v Vodicah. (v zasebni lasti)
Zaradi ponarejanja žigov in tihotapljenja svežega denarja čez državno mejo so uradno žigosane kronske bankovce decembra 1919 dodatno opremili s koleki v petih različnih barvah in velikostih, in sicer glede na njihovo vrednost. Kolkovanje so izvedli denarni zavodi (banke, hranilnice, posojilnice) ter davčni in poštni uradi, ki so pri tem zadržali 20 % bankovcev in prinosnikom izdali pobotnice, vnovčljive ob menjavi denarja.
Na slovenskih ozemljih, ki jih je po vojni zasedla Italija, je zamenjava denarja potekala med 10. in 19. aprilom 1919. Avstro-ogrske kronske bankovce so menjali po kurzu 40 centezimov za krono pri bankovcih in 80 centezimov pri kovancih. Menjavo so opravili poštni, davčni in carinski uradi ter filiali emisijskih zavodov v Trstu in Gorici. Če so ob menjavi naleteli na ponarejene bankovce ali bankovce z neitalijanskimi žigi in koleki, so jih takoj zaplenili in uničili.
Razglas, s katerim je Okrajno glavarstvo v Kranju obveščalo o ponarejenem žigu županstva Jesenice in njegovi nedovoljeni uporabi. (SI_ZAL_KRA/0002, Občina Kranj, t. e. 150, a. e. 1504)
Država je županstva dodatno opozarjala na nujnost pravočasne in zadostne informiranosti občanov, da ne bi po končani menjavi kronskih bankovcev za kronsko-dinarske kdo ostal s starim denarjem. (SI_ZAL_NME/0005, Mestna občina Novo mesto, t. e. 100, a. e. 142)
Ukaz podnačelnika vojnega generalnega štaba Petra Bodoglia o obvezni menjavi avstrijskih kronskih bankovcev za italijanske lire, ki je bil izdan 31. 3. 1919. (SI_ZAL_IDR/0055, Rudnik živega srebra Idrija)
