Zala v Idirji | Zgodovinski arhiv Ljubljana

Od začetka do konca “Ab ovo usque ad mala”

Nazaj

Ali
veš?

>> Funt (Wiener Pfund) je stara utežna mera in tehta 560,012 gramov.
>> Idrijski žlikrofi so kot tradicionalna jed rudarske Idrije znani po vsej Sloveniji.

So na poroki leta 1933 rezali mandljevo torto s čokolado?
SI_ZAL_IDR/0269 Družina Lapajne, Idrija, t. e. 1, p. e. 4.

NUSSPOTIZE (KLEIN)

25 dkg Mehl, 3 dkg Fett, 2 dkg Germ, 3 dkg Zucker, 1 Ei, 1/8 l Milch
Nussfuille: 25 dkg Honig, 22 dkg Nusse, 4 dkg Zucker, 1 dkg Fett,
1 Zitronen.

Der Honig wird mit Fett 5 Min. gesotten, dan die Hälfte der
feingehackteten Nusse, der Zucker, Zitronengelb und Saft, etwas
Zimmt, Neugewurz (piment), und Nelke dazugegeben, diese Fülle
bestricht man etwas gekühlt auf den Teig und streut den Rest der
Nüsse daruber.

Die Potize wird zusammen gerollt in nun gut ausgefettete form
gegeben. Sie muss ein gute Stunde zugedeckt an einen warmen Ort
gehen, wird dann 1 St. im Rohr gebacken, nachher gestürztmit Zucker
bwstreut. Sie wird erste den nechsten Teig aufgesnitten (dünne
Scheiben).

Sie hält sich mehrere Wochen.

OREHOVA POTICA (majhna)

25 dkg moke, 3 dkg maščobe, 2 dkg kvasa, 3 dkg sladkorja, 1 jajce,
1/8 l mleka
Orehov nadev: 25 dkg medu, 22 dkg orehov, 4 dkg sladkorja, 1 dkg
maščobe, 1 limona.

Med in maščoba naj vreta 5 minut, nato dodaj drobno nasekljane
orehe, sladkor, lupinico in sok ene limone, malo cimeta, pimenta in
nageljnovih žbic. Testo premaži z nekoliko ohlajenim nadevom in
potresi preostale orehe.

Potico zvij skupaj in jo daj v dobro namazan model za potico. Potica
mora počivati dobro uro na toplem, nato jo peci 1 uro v pečici, nato jo
posuj s sladkorjem. Šele nato testo razreži (na tanke rezine).
Potica se lahko hrani več tednov.

SI_ZAL_IDR/0129 Občina Idrija, f. 341.

Ali
veš?

>> Bogata dediščina živega srebra je bila 30. 6. 2012 vpisana na seznam svetovne kulturne dediščine pri UNESCU.
>> Idrijski rudnik živega srebra je ves čas svojega delovanja skušal oskrbovati delavce s hrano iz bližnje okolice. V rudniškem obratu so imeli tudi t. i. ekonomijo – svoje kokošnjake, zajčnike in svinjake.

Legenda o škafarju
Legenda, zapisana v knjigi Zgodovinsko poročilo Rudnika Idrija iz leta 1764, pravi, da je neki kmet, izdelovalec škafov, leta 1497 na območju Idrije odkril samorodno živo srebro. Medtem ko je pri izviru potočka nalival vodo v škaf, se je v njej nekaj zasvetilo. Hotel je dvigniti škaf, a je bil tako težek, da ga ni mogel premakniti niti za centimeter. Odšel je v Škofjo Loko, kjer so ugotovili, da gre za dragoceno živo srebro. Škafar ni hotel izdati kraja odkritja, a je na poti domov skrivnost povedal furmanu Cazianu Anderleinu, ki je s prilizovanjem in obljubami škafarju izvedel za kraj odkritja.
SI_ZAL_IDR/0055 Rudnik živega srebra Idrija, f. 972.

Mayrjeva pivovarna s skladiščem iz začetka 19. stoletja. SI_ZAL_KRA/0145 Zbirka: Razglednice in voščilnice, t. e. 1.

Izdelava sira in masla v Črnem Vrhu nad Idrijo.
Fotograf: Franc Kunc, Ljubljana
SI_ZAL_IDR/0218 Zbirka razglednic in fotografij, Idrija, št. 872.

Cenik nekoč znane idrijske gostilne »Pri črnem orlu« iz leta 1897.
SI_ZAL_IDR/0055 Rudnik živega srebra Idrija, f. 871.

Škafarja, ki je po legendi odkril živo srebro v Idriji, je upodobil slikar Janko Trošt.
SI_ZAL_IDR/0218 Zbirka razglednic in fotografij, Idrija, št. 242.

Razglednica Turistično-olepševalnega društva v Ribnici na Dolenjskem.
SI_ZAL_LJU/0342 Zbirka fotografij, I1-080-002.

Naslednji pano