Jajca so kot joker pri kartah

Strip stran 9

Ali
veš?

>> Belokranjska pogača je jed, ki naj bi jo v Belo krajino prinesli Uskoki. Na njeno prvotno obliko, »pod pepelom pečen nekvašen kruh«, kaže tudi ime, prevzeto iz latinske besede focacea ali italijanske focaccia.

>> Belokranjska povitica je slana jed, pripravljena iz vlečenega testa, oblikovana v podolgovato tanko štručko in nadevana z domačo skuto ali sirom, prevreto smetano ter jajcem. Pri pripravi proste povitice se doda le nekaj žlic stopljene maščobe, jajca ter sol.

>> Od leta 2001 je cviček zakonsko zaščiten z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja. Pridelujejo ga v dolenjskem vinorodnem okolišu

>> Pridelava belokranjskih vin metliška črnina in belokranjec je zaščitena od leta 2008.

>> Belokranjske pisanice so s čebeljim voskom okrašeni pirhi. Tradicija izdelave adlešiških pisanic sega v 19. stoletje. Na območju Metlike izdelujejo drsanke – jajca, kuhana v čebulnih olupkih, so okrašena s tehniko drsanja.


Dolenjski štruklji

Vlečeno testo, 500 g
Nadev: 200 g masti, 200 g naribanega belega kruha, 4 jajca, 0,5 litra pogrete smetane Razvlečeno testo namažemo s smetano, potresemo z na masti prepraženimi drobtinami, v katere smo umešali stepena jajca, da so zakrknila. Zvijemo in kuhamo 30 minut.

SI_ZAL_NME/0194 Družina Kozina-Kovač, t. e. 6.

>> V Beli krajini ni veselice brez pečenke (odojček ali jagenjček na ražnju). Tudi na vabilu iz leta 1907 je zapisano: Dobro vino, pivo in pečenka.

Dobro vino, pivo in pečenka.
Vabilo iz leta 1907. SI_ZAL_MET/0002 Občina Metlika - mesto, t. e. 45, p. e. 800.

Vabilo iz leta 1907.
SI_ZAL_MET/0002 Občina Metlika – mesto, t. e. 45, p. e. 800.

Strip stran 10

Ali
veš?

>> Novomeški trgovec Alfonz Oblak leta 1894 ni dobil dovoljenja za prodajo pomaranč, limon in suhih fig.

Trgovina Alfonza Oblaka na novomeškem Glavnem trgu, 1903. SI_ZAL_NME/0182 Gospostvo Struga, t. e. 1.

Trgovina Alfonza Oblaka na novomeškem Glavnem trgu, 1903.
SI_ZAL_NME/0182 Gospostvo Struga, t. e. 1.

>> Prvo desetletje Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je bilo zaznamovano z relativnim gospodarskim razcvetom. Brata Kobe sta imela v Novem mestu glavno zalogo mineralne vode, čaja Messmer in čajnega peciva Koestlin. Na Glavnem trgu je bilo mogoče kupiti čokolado, »cacao«, pravi »cognac«, vina iz Španije, Portugalske, s Cipra in celo šampanjec iz Francije. Manjkala ni niti zaloga pristne domače slivovke, brinjevca in tropinovca. Poskrbljeno je bilo tudi za ljubitelje opojne skodelice kave.
Logotip trgovine bratov Kobe v Novem mestu, 1923. SI_ZAL_NME/0005 Mestna občina Novo mesto, t. e. 103, p. e. 145.

Logotip trgovine bratov Kobe v Novem mestu, 1923.
SI_ZAL_NME/0005 Mestna občina Novo mesto, t. e. 103, p. e. 145.

>> Še nekaj zanimivosti iz kuharskih zapiskov Tite Kovač Artemis:

JABOLKA
Z jabolkom je kača zapeljala Evo in ona Adama.

SI_ZAL_NME/0194 Družina Kozina-Kovač, t. e. 6.

SI_ZAL_NME/0194 Družina Kozina-Kovač, t. e. 6.

HRUŠKE
V srednjem veku so verjeli: Brez vina užite hruške so strup. Kuhana hruška je zdravilo, surova pa strup.

SI_ZAL_NME/0194 Družina Kozina-Kovač, t. e. 6.

SI_ZAL_NME/0194 Družina Kozina-Kovač, t. e. 6.

KUTINA
Zlato jabolko v srebrni lupini. Uporabljali so jo tako stari Grki kot Rimljani, zelo cenjena je bila v srednjem veku.

SI_ZAL_NME/0194 Družina Kozina-Kovač, t. e. 6.

SI_ZAL_NME/0194 Družina Kozina-Kovač, t. e. 6.

Strip stran 11
Prilagoditev pisave