Knjižnica

Knjižnica Zgodovinskega arhiva Ljubljana spada med specialne knjižnice s področja kulture. Sestavljajo jo knjižnice vseh petih organizacijskih enot arhiva. Vključena je v vzajemni bibliografski sistem COBISS, v katerem je bila doslej vpisana približno polovica knjižničnega gradiva Enote v Ljubljani.

Iskanje gradiva je mogoče v raznih katalogih v vseh enotah arhiva ter v katalogu COBISS za del knjižničnega gradiva Enote v Ljubljani.

Knjižnica je namenjena uslužbencem arhiva, ki lahko uporabljajo knjižnično gradivo v prostorih arhiva, ter zunanjim uporabnikom, ki lahko uporabljajo gradivo v času uradnih ur v arhivskih čitalnicah. Kontaktne osebe so zaposleni v čitalnicah arhiva.

Knjižnična zbirka obsega prek 31.000 enot gradiva. Najobsežnejša je zbirka Enote v Ljubljani, ki obsega prek 20.000 inventarnih enot. Knjižnična zbirka se redno dopolnjuje z nakupi, zamenjavami, lastnimi izdajami in darovi publikacij, v katerih so objavljene raziskave uporabnikov arhivskega gradiva Zgodovinskega arhiva Ljubljana.

Iz preteklosti knjižnice

Že v času prvega ljubljanskega mestnega arhivarja Antona Aškerca sta bila knjižnica in arhiv tesno povezana. Tako je sčasoma nastala bogata magistratna knjižnica, ki se je leta 1935 skupaj z arhivom preselila v Auerspergovo palačo. Ko se je leta 1953 arhiv vrnil v prostore mestne hiše, je večji del knjižnice ostal v Auerspergovi palači in postal osnova za kasnejšo Slovansko knjižnico. Arhiv je moral zato knjižnico vzpostaviti na novo. Omejeval se je predvsem na pridobivanje strokovne literature s področja arhivistike in lokalne zgodovine, saj ta dopolnjuje arhivsko gradivo in služi kot podpora pri delu arhivistov in raziskovalcev v čitalnici.

Z nastankom dislociranih enot Zgodovinskega arhiva Ljubljana so priročno knjižnico potrebovale tudi te. Vsaka enota ima tako danes knjižnico z osnovno strokovno literaturo s področja arhivistike in zgodovine območja, ki ga pokriva enota.

Od leta 1964 je knjižnica Zgodovinskega arhiva Ljubljana vpisana v matično knjigo knjižnic, ki jo vodi Narodna in univerzitetna knjižnica. Leta 2008 je postala pasivni član, leta 2012 pa tudi aktivni član COBISS-a.