Domov > Spletne razstave

Spletne razstave

Razstava Podobe Ivana Tavčarja naslovna slika

Ohranimo sledi časa! 125 let Zgodovinskega arhiva Ljubljana

Razstava ob 125-letnici Zgodovinskega arhiva Ljubljana ni posvečena samo eni tematiki, ampak združuje zgodbe iz različnih področij, skozi katere se zrcalita pestrost in raznolikost ohranjenega arhivskega gradiva enot v Ljubljani, Kranju, Škofji Loki, Idriji in Novem mestu. Pri pripravi razstave so sodelovali arhivisti mag. Žarko Bizjak, Janez Bregar, Nataša Budna Kodrič, Luka Cerar, mag. Marija Čipić Rehar, Elizabeta Eržen Podlipnik, Martina Fekonja, mag. Hana Habjan, Mira Hodnik, Iztok Hotko, Dejan Hvala, mag. Marjana Kos, Dunja Mušič, mag. Mitja Sadek, Judita Šega, Tatjana Šenk in dr. Barbara Žabota.

Pol stoletja Janusovega pogleda – Razstava ob 50. obletnici ustanovitve novomeške enote Zgodovinskega arhiva Ljubljana

Začetki organizirane arhivske dejavnosti na Dolenjskem segajo v leto 1935, ko je Muzejsko društvo začelo zbirati muzealije in arhivalije za prihodnji novomeški oziroma dolenjski muzej. V sedanji organizacijski obliki je bil novomeški arhiv ustanovljen leta 1973 kot enota Zgodovinskega arhiva Ljubljana, v okviru katerega danes deluje na gradu Grm.

Razstava predstavlja izbor arhivalij, ki jih hrani Enota v Novem mestu. Naslov se navezuje na zakoreninjeno mnenje, da se arhivi ozirajo predvsem v preteklost, čeprav so zaradi razmaha novih informacijskih in podatkovnih tehnologij vse bolj usmerjeni tudi v prihodnost. V resnici imajo arhivi že od nekdaj dvojno naravo, saj se, tako kot Janus, rimski bog z dvema obrazoma, ozirajo tako v preteklost kot tudi v prihodnost: dediščino v varstvo sprejemajo od prednikov, ohranjajo pa jo za potomce.

125-letnica Zgodovinskega arhiva Ljubljana in 50-letnica Enote v Idriji

Leta 2023 je idrijska enota Zgodovinskega arhiva Ljubljana praznovala 50 letnico načrtnega varovanja arhivskega gradiva z območja Idrijskega in Cerkljanskega. Z razstavo smo želeli seznaniti javnost z našim poslanstvom in delom, ki je očem skrito in je mnogim neznano. Prav tako smo želeli predstaviti delček arhivskega gradiva lokalne zgodovine, na katero smo lahko ponosni vsi, saj je dediščina Rudnika živega srebra Idrija od leta 2012 vpisana na UNESCO Seznam svetovne dediščine, Partizanska bolnica Franja pa je enkraten spomenik človečnosti, tovarištva in solidarnosti iz druge svetovne vojne in je od leta 2015 nosilka Znaka evropske dediščine.

Leto 2023 je vlada Republike Slovenija razglasila za Tavčarjevo leto, v spomin na politika, odvetnika, ljubljanskega župana in literata Ivana Tavčarja, ki je umrl 19. februarja 1923. Ob tej priložnosti je nastala razstava Podobe Ivana Tavčarja, ki sta jo pripravila Zgodovinski arhiv Ljubljana in Slovanska knjižnica, ki deluje v sklopu Mestne knjižnice Ljubljana.

Razstava temelji na obsežnem arhivskem gradivu, ki ga hranita obe ustanovi in govori o različnih vlogah Ivana Tavčarja v njegovem vsestransko razgibanem in plodovitem življenju. V uvodnem delu ga predstavi kot prvorojenca Neže in Janeza Tavčarja ter kot učenca, dijaka in študenta prava, v nadaljevanju kot skrbnega moža in očeta, posestnika na Visokem in na Bregu v Ljubljani ter kot avtorja številnih literarnih del (Visoška kronika, Cvetje v jeseni …), v zadnjem delu pa kot odvetnika, politika in ljubljanskega župana. Slovo od njega je bil edinstven dogodek, o katerem so še dolgo pisali in govorili.

Arhivisti enot Zgodovinskega arhiva Ljubljana: Kranj (Luka Cerar), Idrija (Dejan Hvala), Novo mesto (Dunja Mušič), Škofja Loka (Judita Šega) in Ljubljana (Barbara Žabota) smo pripravili izbor arhivskih dokumentov na temo okupacije Slovenije med leti 1941 in 1945.

Spletna zbirka zajema vizualno najbolj povedne arhivske dokumente, letake, razglase, brošure in fotografije, ki predstavljajo duh časa in prostora tako med nemškim kot italijanskim okupacijskim režimom. Meje ohranjenega arhivskega gradiva segajo na zahodu do Trnovskega gozda, na severu do Karavank, na jugu do Kolpe ter na vzhodu do Gorjancev.

Razstava »Slovenci, začenjajo se novi časi … (1918–1920)« je tretja (2018) v vrsti razstav Zgodovinskega arhiva Ljubljana, posvečenih prvi svetovni vojni.

Spletna različica razstave »Slovenci, začenjajo se novi časi… (1918–1920)« omogoča širšo dostopnost in nagovarja vsakogar, ki se želi iz preteklih dogodkov naučiti, kaj so za Slovence pomenila leta po koncu 1. svetovne vojne. Prelomno triletno obdobje je prineslo propad habsburškega imperija in rojstvo novih držav, splošno pomanjkanje, špansko gripo in ostale nalezljive bolezni, val beguncev, množice vojnih invalidov, spremembe uradnega jezika, koroški plebiscit ipd. Pred očmi slehernika je propadal stari svet in se mukoma rojeval novi. Avtorice razstave, arhivistke v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, Elizabeta Eržen Podlipnik, Mira Hodnik, Dunja Mušič in Judita Šega, so iz bogatega arhivskega gradiva izbrale nekaj ključnih dokumentov.

Dnevi evropske kulturne dediščine in Teden kulturne dediščine v letu 2021 so potekali pod skupnim motom »Dober tek!«. Tematsko so bili namenjeni kulinariki in prav s to tematiko se je v pričujočem stripu in razstavi Zgodovinski arhiv Ljubljana pridružil aktivnostim ob imenovanju Slovenije za nosilko naziva Evropska gastronomska regija 2021.

Strip in razstava Ljubezen gre skozi želodec: kulinarika v arhivskih virih skozi risbo, ki predstavlja močno izpovedno orodje, vabi bralce in obiskovalce vseh starosti k odkrivanju bogate zakladnice arhivskih virov s področja kulinarike, ki jih hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana.

Iz bogate zakladnice arhivskih depojev vam predstavljamo nekaj dokumentov o društveni dejavnosti nekdanjih in današnjih prebivalcev Osrednje Slovenije.

Avtorji razstave se vam zahvaljujemo za ogled in vas obenem prijazno nagovarjamo: varujte dokumente, ki pričajo o korakih vašega življenja. Postojte in še malo pomislite, preden jih dokončno zavržete. Morda bi se jih zgodovinarji – arhivisti nadvse razveselili.

4,2 KILOMETRA V POL STOLETJA
50 let Enote za Gorenjsko Kranj

Leto 2023 je za Zgodovinski arhiv Ljubljana leto praznovanj – dopolnil je 125 let delovanja, 50-letnice pa praznujejo tudi enote v Idriji, Novem mestu in Kranju.
Enota za Gorenjsko s sedežem v Kranju, je v kranjskem kulturnem prostoru prisotna od leta 1973. Ob obletnici začetka delovanja enote predstavljamo nekaj milimetrov gradiva, ki ga hranimo, oziroma nekaj milimetrov poti, ki so jih v svoji pestri zgodovini prehodili Gorenjci in priseljenci na Gorenjsko.

Izjava o dostopnosti

Uporabne povezave

Ljubljana

Čitalnica ponedeljek, torek, četrtek in petek: 8.00–14.00 sreda: 8.00–16.00	Zgodovinski arhiv Ljubljana Enota v Ljubljani Trdinova ulica 4, p. p. 1614 1001 Ljubljana
Sprejemna pisarna ponedeljek: 8.00–14.00 sreda: 8.00–16.00 petek: 8.00–12.00	Čitalnica: T: +386 (0)1 306 13 20 Sprejemna pisarna: T: +386 (0)1 306 13 03 F: +386 (0)1 426 43 03 E: sprejemna@zal-lj.si

Kranj

Čitalnica ponedeljek, sreda: 8.00–14.00 torek, petek: 8.00–12.00	Zgodovinski arhiv Ljubljana Enota za Gorenjsko Kranj Savska cesta 8 4000 Kranj
Sprejemna pisarna ponedeljek, sreda: 8.00–14.00 petek: 8.00–12.00	T: +386 (0)4 280 59 00 F: +386 (0)4 202 44 48 E: zal.kra@zal-lj.si

Novo mesto

Čitalnica ponedeljek, sreda: 8.00–14.00 torek,petek: 8.00–12.00	Zgodovinski arhiv Ljubljana Enota za Dolenjsko in Belo krajino Novo mesto Skalickega ulica 1 (grad Grm) 8000 Novo mesto
Sprejemna pisarna ponedeljek, sreda: 8.00–14.00 petek: 8.00–12.00	T: +386 (0)7 394 22 40 F: +386 (0)7 394 22 48 E: zal.nme@zal-lj.si

Škofja Loka

Čitalnica in sprejemna pisarna ponedeljek, sreda, četrtek: 8.00-13.00	Zgodovinski arhiv Ljubljana Enota v Škofji Loki Partizanska cesta 1c 4220 Škofja Loka
	T: +386 (0)4 506 07 00 F: +386 (0)4 506 07 08 E: zal.skl@zal-lj.si

Idrija

Čitalnica in sprejemna pisarna ponedeljek, sreda, četrtek: 8.00-13.00	Zgodovinski arhiv Ljubljana Enota v Idriji Prelovčeva ulica 2 5280 Idrija
	T: +386 (0)5 372 22 70 F: +386 (0)5 372 22 71 E: zal.idr@zal-lj.si