OB 500-LETNICI IZIDA MALEFIČNIH SVOBOŠČIN LJUBLJANČANOV
Zgodovinski arhiv Ljubljana hrani med svojim najstarejšim gradivom tudi ljubljanski kazenski sodni red iz leta 1514. Letos ta pomembna listina tako praznuje 500-letnico svojega nastanka in prav je, da jo predstavimo širši javnosti. Tokratna arhivalija meseca se hkrati navezuje na simpozij ob 500-letnici »Malefičnih svoboščin Ljubljančanov« z naslovom Zločin in kazen, ki bo v petek, 10. oktobra 2014, potekal v Modri predavalnici Pravne fakultete Univerze v Ljubljani.
Dokument, z originalnim naslovom Deren von Laibach Malefitzfreyhaittn, je glede na vsebino doživel več različnih pojmovanj, med drugim krvosodni red, kriminalni sodni red, red in zakon za izvrševanje kazenskega sodstva, hudodelstveni red in malefični red.
Listina, s katero je cesar Maksimilijan I. leta 1514 ljubljanskim meščanom podelil pravico do samostojnega izvrševanja krvnega sodstva, je pomemben privilegij, saj pomeni, da je bilo mesto od takrat samo pristojno za sojenje in izvrševanje obsodb v težkih kazenskih zadevah (umor, izdaja, rop, tatvina, požig, bigamija, poneverba, posilstvo, detomor, uboj). Mestno sodišče je z njo dobilo značaj privilegiranega deželskega sodišča. O njenem pomenu priča tudi dejstvo, da so dali Ljubljančani listino leta 1566 prepisati v svojo privilegijsko knjigo. Prepisali pa so jo še vsaj dvakrat – leta 1728 in 1792 – v poznejša prepisa privilegijske knjige.
Po svoji formalni naravi je listina privilegij, po vsebini pa predstavlja skupek pravnih pravil, ki urejajo postopek za najtežje kazenske zadeve, z materialnopravnimi določbami. Na tem mestu je potrebno izpostaviti tudi dejstvo, da ljubljanski malefični red vsebuje še posamezna določila, konkretneje npr. vračilo najdenih stvari, ki so značilna za mnogo poznejšo zakonodajo.
Malefične svoboščine Ljubljančanov glede na čas nastanka in svojo vsebino sodijo med eno prvih samostojnih uzakonitev kazenskega prava v Evropi. Ni pa to prvi akt deželnega kneza, ki se ukvarja s kazenskim sodstvom mesta. Pred tem je vojvoda Rudolf IV. že leta 1364 podelil ljubljanskemu mestnemu sodniku pravico do krvnega sodstva za določene skupine oseb.
Čeprav red ni izviren (tesno namreč sloni na tirolskem kazenskem redu in kazenskem sodnem redu za Rudolfszell), predstavlja skupaj s sodnim redom za deželsko sodišče Wolkenstein iz leta 1478, s tirolskim malefičnim redom iz leta 1499 in malefičnim redom za Rudolfszell iz leta 1506 pomemben element v razvoju kazenskega prava, ne samo na Slovenskem, ampak tudi v širšem evropskem prostoru.
O pomembnosti dokumenta govori tudi kritična objava vira iz leta 2004, ki je rezultat zglednega mednarodnega sodelovanja strokovnjakov z različnih institucij: Arhiva Republike Slovenije, Inštituta za avstrijsko pravno zgodovino Pravne fakultete Univerze Karla in Franca v Gradcu, Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, Pravne fakultete Univerze v Mariboru, Zgodovinskega arhiva Ljubljana in Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU.
Barbara Žabota
arhivistka
Vir:
SI_ZAL_LJU/0333, Listine, št. 75, Cesar Maksimilijan I. izdaja kriminalni sodni red za Ljubljano oziroma malefične svoboščine Ljubljančanov (ljubljanski malefični red), 1514 VIII. 20., Gmunden. Original, pergament, 8 folijev, 35 x 26 cm, pečat izstavitelja odpadel.
Objava vira:
Malefične svoboščine Ljubljančanov = Deren von Laibach Malefitzfreyhaittn : ljubljanski kazenski sodni red. Ljubljana : Zgodovinski arhiv Ljubljana; Graz : Institut für österreichische Rechtsgeschichte und europäische Rechtsentwicklung der Karl-Franzens-Universität, 2004 (Gradivo in razprave; 25).