Zgodovina arhiva – deveto desetletje : 1978–1988

Arhivsko gradivo vzgoje in izobraževanja

Na strokovnem področju je konec sedemdesetih in v začetku osemdesetih let v arhivu potekala obsežna valorizacija ustvarjalcev arhivskega gradiva. Opravljeni so bili številni pregledi pri upravnih organih, gospodarskih organizacijah, šolah in društvih. Prišlo je tudi do večjih prevzemov arhivskega gradiva. Za pregled nad novimi fondi je leta 1980 izšel Vodnik po fondih Zgodovinskega arhiva Ljubljana. V drugi polovici osemdesetih let se je v arhivu postopoma uveljavila računalniška obdelava arhivskega gradiva.[1]

Šolski fondi so v Zgodovinskem arhivu Ljubljana med najštevilčnejšimi. Arhivski viri v Enoti za Dolenjsko in Belo krajino nam nudijo vpogled v pestro dogajanje na področju vzgoje in izobraževanja med letoma 1978 in 1988. To obdobje je bilo zaznamovano z vrsto spremembami, ki so zajela tako predšolsko kot šolsko in študijsko obdobje.

Predšolska vzgoja

Vrtci so imeli do konca osemdesetih let varstveno in vzgojno funkcijo. Vzgojne funkcije (posredovanje vrednot, znanja) je opravljala vzgojiteljica, za nego in varstvo je skrbela varuhinja. V oddelkih do dveh let starosti so lahko delale tudi medicinske sestre pediatrične smeri. Ob različnih praznikih so zaposleni v vrtcih organizirali dogodke za starše in otroke. Zelo priljubljene so bile dramske uprizoritve, obdaritve ob prihodu dedka Mraza in mnogo drugih.[2]

Prihod dedka Mraza v vrtcu Otona Župančiča Črnomelj. SI_ZAL_ČRN/0079 Vrtec Otona Župančiča Črnomelj, t. e. 3, Kronika za leta 1985–2003.

Prihod dedka Mraza v vrtcu Otona Župančiča Črnomelj. SI_ZAL_ČRN/0079 Vrtec Otona Župančiča Črnomelj, t. e. 3, Kronika za leta 1985–2003.

Osnovne šole

Osemletna osnovna šola je bila razdeljena na razredno in predmetno stopnjo. Šolski teden je obsegal pet dni. Ocenjevanje je potekalo na tri načine: številčno od ena do pet (splošno izobraževalni predmeti), zelo uspešno, uspešno, manj uspešno (vzgojni predmeti) in vzorno, primerno in manj primerno (vedenje). Konec sedemdesetih let so po osnovnih šolah organizirali akcije NNNP – Nič nas ne sme presenetiti, s katero so pripravljali učence na različne nesreče. Gasilske skupine so gasile gorečo šolo, reševalci so reševali učence iz porušene zgradbe, pomoč je nudila ekipa prve pomoči. Propagandna ekipa je z novinarji obveščala o dogajanju. Na večini osnovnih in tudi v poklicnih šolah je bil v osemdesetih letih organiziran celodnevni pouk. Otroci so se morali leto pred vstopom v osnovno šolo vključiti v obvezno pripravo na šolo (mala šola). Prvošolčki (cicibani) so postali »Titovi pionirji«. Dobili so rdečo ruto, modro kapo (titovko) z značko in člansko izkaznico. Deklice so bile oblečene v modra krila in bele bluze, dečki pa v modre hlače in bele srajce. Pionirske zadruge so imele številne sekcije: proizvodnja hrane, cvetličarstvo, sadjarstvo, folklora, vezenje, kvačkanje, pletenje, pionirsko hranilnico, organizirali so kurirčkovo pošto in štafeto mladosti.

Sprejem cicibanov med pionirje v šolskem letu 1981/1982. SI_ZAL_ČRN/0022 Osnovna šola Komandanta Staneta Dragatuš, t. e. 1, Kronika za leta 1979–1989.

Sprejem cicibanov med pionirje v šolskem letu 1981/1982. SI_ZAL_ČRN/0022 Osnovna šola Komandanta Staneta Dragatuš, t. e. 1, Kronika za leta 1979–1989.

V obdobju osemdesetih let je bilo v šolah veliko prostovoljnega dela, zbiralnih akcij starega papirja in aktivnosti kot so: pletenje, vezenje, pevski zbor, folklora, tamburaši v Beli krajini. Učenci so obiskovali kmetijski, literarni, recitacijski, prometni, likovni in foto krožek. V letu 1984 je bilo ogromno zanimanja za računalniški in radioamaterski krožek. Učenci so bili aktivni tudi kot taborniki in mladi gasilci. V šolskem letu 1985/1986 so na veliko osnovnih šolah po Beli krajini uvedli fakultativni pouk angleščine, saj je bila nemščina obvezni tuji jezik. Izvajala so se številna tekmovanja: Vesela šola, matematično Vegovo tekmovanje, tekmovanje iz znanja slovenskega jezika – Cankarjevo priznanje, tekmovanje iz znanja nemškega jezika in športna tekmovanja.[3]

Glasbene šole

V sedemdesetih letih je zakon o glasbenih šolah prinesel pomembno novost, saj je opredelil vzgojo in izobraževanje mladih in odraslih v glasbeni šoli: določal je ustanovitelja, pogoje za ustanovitev, financiranje, organizacijo pouka, trajanje in način šolanja ter predpisal višjo ali visoko izobrazbo za učitelje. V Novem mestu Glasbena šola Marjana Kozine ni imela večjih težav pri delovanju, kar pa ni veljalo za Glasbeno šolo Črnomelj. Arhivski viri poročajo o nenehnem boju z občinskimi oblastmi glede finančnih sredstev, a učitelji skupaj z ravnateljem se niso predali. V najtežjih časih so prirejali koncerte z željo, da se vzgojno izobraževalni proces na glasbeni šoli kmalu »normalizira«.[4]

Vabilo na koncert Glasbene šole Črnomelj, 1987. SI_ZAL_ČRN/0082 Glasbena šola Črnomelj, t. e. 8, a. e. 25.

Vabilo na koncert Glasbene šole Črnomelj, 1987. SI_ZAL_ČRN/0082 Glasbena šola Črnomelj, t. e. 8, a. e. 25.

Srednje šole

Začetki osemdesetih let so v srednjih šolah prinesli korenite spremembe – uvedbo usmerjenega izobraževanja leta 1980 in uvedbo zaključnih izpitov leta 1987. Center srednjih šol Črnomelj se je 30. junija 1982 preimenoval v Srednjo šolo družboslovnih in kovinskih usmeritev Edvarda Kardelja Črnomelj in leta 1985 v Srednjo šolo družboslovnih in tehničnih usmeritev Edvarda Kardelja.[5] Gimnazija Novo mesto se je od šolskega leta 1982/1983 imenovala Srednja šola pedagoške in tehniško-naravoslovne usmeritve.[6] V Novem mestu se je na Srednji šoli tehničnih usmeritev začelo uspešno izvajanje srednjega izobraževanja za področja gradbeništva, elektronike, kovinarstva in strojništva.[7]

Dopis o izpolnjevanju pogojev 220. člena zakona o usmerjenem izobraževanju. SI_ZAL_NME/00275 Šolski center Novo mesto, t. e. 1, Dopisi.

Dopis o izpolnjevanju pogojev 220. člena zakona o usmerjenem izobraževanju. SI_ZAL_NME/00275 Šolski center Novo mesto, t. e. 1, Dopisi.

Fakultete

Hiter razvoj industrije na Dolenjskem je zahteval ustrezen kader, ki so ga želeli šolati v bližini delovnih mest. Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani je tako v šolskem letu 1976/1977 na Grmu odprla oddelek višješolskega študija strojništva za študente ob delu. V šolskem letu 1981/1982 se je za redne študente študij začel izvajati v objektih Srednje tehniške in zdravstvene šole, danes Šolskem centru Novo mesto.[8]

Arhivski viri

SI_ZAL_ČRN/0022 Osnovna šola Komandanta Staneta Dragatuš, t. e. 1, Kronika za leta 1979–1989.

SI_ZAL_ČRN/0079 Vrtec Otona Župančiča Črnomelj, t. e. 3, Kronika za leta 1985–2003.

SI_ZAL_ČRN/0082 Glasbena šola Črnomelj, t. e. 8, a. e. 25.

SI_ZAL_NME/0275 Šolski center Novo mesto, t. e. 1, Dopisi.

Literatura

111 let Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Zgodovinski arhiv Ljubljana, Ljubljana 2009, str. 19–21.

270 let Gimnazije Novo mesto: 1746–2016: utrip šole 2006–2016. Novo mesto 2016, str. 14.

95 let poklicnega in strokovnega izobraževanja v Črnomlju. Črnomelj 2005, str. 65.

Šolski center Novo mesto. Jubilejni zbornik. Novo mesto 2013, str. 78.

Opombe

[1] 111 let Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Zgodovinski arhiv Ljubljana, Ljubljana 2009, str. 19–21.

[2] SI_ZAL_ČRN/0079 Vrtec Otona Župančiča Črnomelj, t. e. 3, Kronika za leta 1985–2003.

[3] SI_ZAL_ČRN/0022 Osnovna šola Komandanta Staneta Dragatuš, t. e. 1, Kronika za leta 1979–1989.

[4] SI_ZAL_ČRN/0082 Glasbena šola Črnomelj, t. e. 8, a. e. 25.

[5] 95 let poklicnega in strokovnega izobraževanja v Črnomlju. Črnomelj 2005, str. 65.

[6] 270 let Gimnazije Novo mesto: 1746–2016: utrip šole 2006–2016. Novo mesto 2016, str. 14.

[7] SI_ZAL_NME/0275 Šolski center Novo mesto, t. e. 1, Dopisi.

[8] Šolski center Novo mesto. Jubilejni zbornik. Novo mesto 2013, str. 78.

Dunja Mušič

arhivistka