REKLAMNI LETAK GOSTILNE HUBER (OKOLI LETA 1850)
Print this pageShare on Facebook0

Letak gostilne Huber iz srede 19. stoletja je eden najstarejših oglaševalskih letakov v slovenskem jeziku.

Huber

Huber_m Reklamni letak gostilne Huber, okoli leta 1850. SI ZAL LJU 355, Šajn Jože, Ljubljana, t. e. 1, a. e. 10.

Zgradbo na (današnjem) Krekovem trgu 10 je dal v prvi polovici 19. stoletja sezidati Matija Dobravc in jo takoj namenil za gostinsko dejavnost. Nekaj let je v njej stanoval tudi ljubljanski odvetnik Blaž Crobath, bolj znan kot znanec in delodajalec Franceta Prešerna.

Ljubljana je leta 1848 premogla sedem hotelov. Eden od njih je bil Hubrova »velika gostivnica«, imenovana Pri avstrijskem dvoru (Zum Österreichischen Hof), po domače pa so ji rekli Bahabirt. Samo kako leto poprej jo je vzel v najem Janez Huber in cvetoč hotel povzdignil še višje. Kmalu se je lahko pohvalil z gosti kraljevske krvi. Še več, hotel je postal rojstna hiša kasnejšega španskega prestolonaslednika, kratko imenovanega Don Carlos. Njegova starša, prestolonaslednik Johann Karl Maria Isidor von Bourbon und Braganza in njegova žena Maria Beatrix Anna Franziska, sta ga namreč v tej hiši povila 30. marca 1848. V tistih časih je bila smrtnost novorojenčkov velika in verjetno je bil ravno to vzrok, da so malega prestolonaslednika krstili že v Ljubljani. Krstni boter je postal ljubljanski knezoškof Anton Alois Wolf. Srečna starša sta bila s postrežbo zadovoljna in sta hotelskemu osebju ob odhodu hvaležno poklonila nekaj kraljevskih daril.

Istega leta je v hotelu prespal tudi srbski knez Miloš Obrenović, dve leti kasneje (1850) pa celo sam cesar Franc Jožef I. V njegovem spremstvu je bil tudi maršal grof Josef Radetzky, ki je ostal teden dni in kljub bolezni velikodušno sprejemal obiske. Na predvečer odhoda mu je pod oknom zaigrala godba Narodne garde.

Hubrov letak je goste vabil v slovenskem jeziku. Prav mogoče je, da je obstajala tudi različica letaka v nemškem jeziku. Takratna slovenščina nam danes zveni nekoliko okorno, vendar je treba avtorju priznati, da je v stilu dobrega oglaševalca uspel v zgolj nekaj kratkih stavkih zajeti vse vrline hotela. Hotel se je pohvalil »…ne le s posebno dobrimi jedmi in pijačami po nizki ceni, temveč tudi s prav pripravnimi staniši in z nar natanjčniši postrežbo v vsih rečeh.« Skratka, obljubil je »častitim gostam vsaciga stanu dobro postreči, [zato] si bo priporočena gostivnica neutrudljivo prizadevala, de si bo dobro ime, kteriga si je naglo pridobila, tudi prihodnjič terdno ohranila.« Za konje, s katerimi so gostje prispeli, so poskrbeli »v prostorni štali«.

Žal je Avstrijski dvor svoje goste razvajal le do leta 1855, ko ga je kupil Ferdinand Mahr in vanj preselil trgovsko šolo. Hiša, ki je po njem dobila ime »Mahrova hiša«, to ime nosi še danes. V hiši čez cesto, poleg Perdanove hiše, pa sta svojo gostilnico »Pri Gašperju« uredila Gašper in Marija Jemec.

G1-002-001

V ovalu: Mahrova trgovska šola (levo) in Perdanova hiša (desno). V pravokotniku: hiše na Ciril-Metodovem trgu; pred 1906. SI ZAL LJU 342, Fototeka, Fotografije in razglednice, Poz II/G1, G1-002-001

Leta 1865 so Mahrovo hišo nekoliko prezidali. Trakt ob Ljubljanici, kjer je do leta 1874 delovala višja realka, so dvignili za dve nadstropji. V taki obliki je stavba še vedno.
Leta 1918 jo je prevzela ljubljanska mestna občina za svoje potrebe. Danes v njej deluje turistično-informacijski center in tako spet služi svojemu prvotnemu namenu: turizmu.

Viri:
Reklamni letak gostilne Huber (okoli leta 1850). SI ZAL LJU 355, Šajn Jože, Ljubljana, t. e. 1, a. e. 10.
Razglednica s podobo Mahrove trgovske šole in Perdanove hiše (pred letom 1906). SI ZAL LJU 342, Fototeka, Fotografije in razglednice, Poz II/G1, G1-002-001.

Literatura:
Das Hotel »zum österreichischen Hof«. Illyrisches Blatt, št. 41, 20.5.1848, str. 163.
Kladnik, Darinka: Ljubljanske metamorfoze. Ljubljana 1991.
Mahrova trgovska šola, Ljubljana. http://sl.wikipedia.org/wiki/Mahrova_trgovska_%C5%A1ola,_Ljubljana (pridobljeno 13.8.2014)
Pešak Mikec, Barbara; Budna Kodrič, Nataša: Ljubljanski hoteli do druge svetovne vojne. Kronika 50, št. 3, 2002, str. 343-362.
Radics, Peter: Alte Häuser in Laibach. Geschichtserrinerungen. Laibach 1908-1911.
Staroslav (Vrhovnik, Ivan): Gostilne v stari Ljubljani. Ljubljana 1926.
Suhadolnik, Jože: Živilski trg in Plečnikove tržnice z okolico v zgodovini : arhitekturni in zgodovinski oris predela med Ljubljanico, Ciril-Metodovim trgom, Stritarjevo in Kopitarjevo ulico ter arhivsko gradivo Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Katalog razstave Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Ljubljana 1997.