Poročilo o delu matičarja v Žabnici iz leta 1955

Mesec maj asociativno verjetno res najprej povežemo s pomladjo, vsakoletnim novim vrhom prebujanja življenja in brstenja vseh oblik, seveda lahko tudi v medčloveških odnosih, a vedno se mesec začne s 1. majem, torej praznikom dela. In ta je že desetletja močno prisoten v naši zavesti. Praznujemo ga vsi, ki cenimo delo. In arhivalija tega meseca z naslovom Poročilo o delu matičarja v Žabnici iz leta 1955 se v tem oziru povezuje s tem praznikom.

Že kar nekaj let moramo delavci v arhivih vsak mesec ali vsake tri mesece izpolniti poročilo o svojem delu.[1] Ne glede, ali to delamo radi ali neradi, moramo, da se časovno sproti vidi, kaj in koliko delamo.[2] Na podlagi teh poročil se dobi skupna evidenca vseh parametrov na arhivskem področju.[3] Tako imajo poročila seveda svoj velik smisel in so vsaj približni odsev našega dela in prizadevanj. Predvidevam, da arhivisti nismo nobena izjema, ampak da je to opravilo že nekaj časa del ustaljenih pravil tudi v mnogih drugih sorodnih institucijah.

Vendar nam primer poročila o delu matičarja matičnega urada Žabnica iz oktobra 1955, ki ga hrani ZAL-ova Enota za Gorenjsko Kranj,[4]

                                                 006  007
Poročilo o pregledu dela za tromesečje julij, avgust in september za leto 1955, ki ga opravlja matičar Žabnice, 15. 10. 1955.
SI_ZAL_KRA/0052, Krajevni urad Žabnica, t.e. 6, a.e. 28, Matični urad Žabnica, 1955, št. 231/55.

zelo dobro kaže, kakšno poročilo so napisali oziroma so morali napisati (že) leta 1955, ko so zelo verjetno v tem segmentu lokalne uprave s poročanjem začeli. Bilo je zelo izčrpno, analitično zelo natančno. Trimesečno poročilo »o pregledu dela« med julijem in septembrom 1955, »ki ga opravlja matičar Žabnica«, nam predoči natančno razdelitev vseh vrst del, tudi njihov podrobnejši opis, potek, posamezne faze ali obrazce, ter celo časovno »zamudnost« v urah. Če lahko sklepamo iz ohranjenega gradiva Krajevnega urada Žabnica (ObLO Kranj, Matični urad Žabnica), potem pisanje trimesečnih poročil ni postalo obveza, ampak le prva direktiva.[5]

005

Spremni dopis k trimesečnemu poročilu matičarja Metoda Novaka z dne 15. 10. 1955. SI_ZAL_KRA/0052, Krajevni urad Žabnica, t.e. 6, a.e. 28, Matični urad Žabnica, 1955, št. 231/55.

Ohranilo se je sicer tudi še nekaj posameznih mesečnih poročil, vendar so maloštevilna.[6]

                                               008  009
»Analiza opravljenega dela matičnega urada v Žabnici v enem mesecu«, [poročilo o delu za november 1955, poslano 14. 12. 1955]. SI_ZAL_KRA/0052, Krajevni urad Žabnica, t.e. 6, a.e. 28, Matični urad Žabnica, 1955, št. 280/55.

Pravilo pa je postalo redno letno poročanje o delu matičarja.[7] A kdo je bil avtor predstavljenega poročila, torej matičar v Žabnici? Na to nam po dopisu OLO Kranj, tajništvo za notranje zadeve z dne 5. 1. 1956, v nekaj splošnih, a osnovnih in tudi personalnih informacijah odgovarja matičar sam.[8]

010

Poročilo ObLO Kranj, matični urad Žabnica z dne 6. 1. 1956. SI_ZAL_KRA/0052, Krajevni urad Žabnica, t.e. 6, a.e. 29, Matični urad Žabnica, 1956, št. 6/56.

Po drugi svetovni vojni so se vodile civilne, to je »državne matične knjige« sprva po matičnih uradih okrajnih ljudskih odborov, od oktobra 1948 pa tudi pri mestnih in (večjih) krajevnih ljudskih odborih v okviru matičnih okolišev, določenimi z uredbo, po upravni reformi leta 1952 pa na sedežih občin oziroma njihovih posameznih izpostav krajevnih uradov.[9] Vendar pa – kakor vidimo iz poročil – se pristojnost matičarjev ni omejevala le na matične knjige, ampak tudi na druge evidence. Vodenje matičnega in zaupnega delovodnika (od leta 1952 dalje), državljanske knjige, volilnih imenikov, sprememb stalnega ali začasnega bivališča, vodenje demografske statistike (mesečna poročila), osebnih izkaznic, vojne evidence (obveznikov, nabornikov, živine, vozov in opreme), spremljanje regrutov pri odhodu v JLA, sestava evidence mladincev za predvojaško vzgojo, zbiranje in dajanje podatkov na zaprosilo organov ljudske milice, pisanje karakteristik ter evidenca plačila pokopališča in kraja pokopa.[10]

Zdi se, da se pristojnosti s časom verjetno niso bistveno spreminjale in tako tudi ne količina dela. Vendar pa, če pogledamo dva matičarja v Žabnici skozi obdobje nekaj let, vidimo, da ni čisto tako. Namreč leta 1953 naletimo med spisi tudi na dopis predsednika ObLO Žabnica okraju, v katerem prosijo naslov, da jim dovoli, da bi matičar dodatno »vršil« določene »posle, ko nima svojega dela« ter tako razbremenil njihovo administracijo.[11]

001

Dopis predsednika ObLO Žabnica okraju, 4. 2. 1953. SI_ZAL_KRA/0045, Občinski ljudski odbor Žabnica, t.e. 2, a.e. 21, Spisi po delovodniku, 1953, št. 118/53, Položaj matičarjev.

Potem pride čas okrog leta 1955, ko je žabniški matičar Metod Novak natančno zapisal vse svoje delovne uresničitve. Toda z leti se je situacija spremenila v toliko, da je tudi on, matičar, poslal ObLO-ju Kranj dve opozorili o svoji preobremenjenosti.[12]

                 002  003   004
Predlog za odobritev honorarne pomoči, št. 11/57, Prošnja za pomoč pri urejevanju vojne evidence, št. 213/57, Nadurno delo za urejevanje, št. 271/57. SI_ZAL_KRA/0052, Krajevni urad Žabnica, t.e. 3, a.e. 10, Spisi po delovodniku, 1957.

Da poročilo samo po sebi ne more zajeti vsega, kar delavec naredi, pa je posredno nakazal že leta 1955 v spremnem dopisu k poročilu.[13] Vendar pa se delovni preobremenjenosti Metoda Novaka sploh ne smemo čuditi, saj je, kakor kažejo nekateri dopisi in poročila, že leta 1957 postal ob matičarstvu tudi vodja krajevnega urada Žabnica in so se njegove zadolžitve ob siceršnjih seveda še pomnožile.[14]

Janez Bregar, arhivist

Opombe:

[1] Prelomnico predstavlja maj 1999, ko smo začeli pisati mesečna poročila, trimesečna pa od druge polovice leta 2011. Pred tem so po pričevanjih več sodelavk in sodelavcev, tudi tistih, ki sedaj že v miru uživajo pokojninsko dobo, pisali »le« polletna in letna poročila.

[2] Če neradi, potem verjetno zato, ker nam pisanje poročila vendarle vzame kar nekaj časa, da se prebijemo skozi vse vsebinske in statistične zahteve obrazca ter zadostimo podatkovni objektivnosti. Od nas že predhodno zahteva natančno in sprotno beleženje vseh vrst del.

[3] Mesečna ali trimesečna poročila so seveda tudi osnova za posameznikovo vsakoletno in vmes tudi polletno poročilo, le-ta pa potem osnova za (pol)letno poročilo o delu celotnega arhiva kot ustanove Ministrstvu za kulturo RS, ki je naš plačnik, hranitelj.

[4] SI_ZAL_KRA/0052, Krajevni urad Žabnica, t.e. 6, a.e. 28, Matični urad Žabnica, 1955, št. 231/55, Poročilo o pregledu dela za tromesečje julij, avgust in september leto 1955, ki ga opravlja matičar Žabnica, 15.10.1955.

[5] Tako lahko sklepamo iz spremnega dopisa k temu poročilu žabniškega matičarja Metoda Novaka okrajnemu ljudskemu odboru Kranj, tajništvu za notranje zadeve z dne 15. 10. 1955, v katerem se matičar sklicuje na naročilo na konferenci. »V vezi naročila na konferenci, dne 12. t. m. vam v prilogi dostavljam poročilo o upravljenem delu v tromesečju…«. SI_ZAL_KRA/0052, Krajevni urad Žabnica, t.e. 6, a.e. 28, Matični urad Žabnica, 1955, št. 231/55, Poročilo o delu za julij, avgust in september 1955.

[6] Zadnje ohranjeno je za februar 1956. Poročilo o delu za november 1955 se imenuje »analiza opravljenega dela v mesecu« in v njem že opazimo formalno spremenjenost, sumiranje, torej »obrazec« za vse matičarje, v katerega se potem vnašajo statistični in časovni podatki. SI_ZAL_KRA/0052, Krajevni urad Žabnica, t.e. 6, a.e. 28, Matični urad Žabnica, 1955, št. 280/55. – So pa Okrajnemu zavodu za statistiko v Kranju v teh letih pošiljali na primer vsakomesečna poročila o »gibanju prebivalstva«.

[7] V gradivu krajevnega urada namreč najdemo v nadaljevanju le še letna poročila. Tako je npr. OLO Kranj, tajništvo za notranje zadeve, 30. decembra 1955 naročil vsem matičnim uradom okraja Kranj, da do 5. januarja 1956 dostavijo »letno poročilo matičnih dejstev«. SI_ZAL_KRA/0052, Krajevni urad Žabnica, t.e. 6, a.e. 29, Matični urad Žabnica, 1 956, št. 4/56.

[8] Poročilo ObLO Kranj, Matični urad Žabnica z dne 6. 1. 1956. SI_ZAL_KRA/0052, Krajevni urad Žabnica, t.e. 6, a.e. 29, Matični urad Žabnica, 1956, št. 6/56. »Matično službo upravlja matičar od 1. 7. 1954 dalje. Ima 8 r. osnovne šole in 2 r. gimnazije ter tečaj za matičarja, uvrščen je XVI. plačilni razred. Osnovna plača 8.300.- dinarjev, honorar 1.500.- dinarjev, skupaj 9.800.- dinarjev.«

[9] Odredba o matičnih okoliših (Ur. l. LRS, št. 80-289/1946); Odredba o matičnih okoliših (Ur. l. LRS, št. 43-231/1948) je določala, da spada KLO Žabnica v okviru okraja Kranj pod matični okoliš Škofja Loka. Več o tem glej: Janez Kopač, Lokalna oblast na Slovenskem v letih 1945-1955, Ljubljana 2006, str. 245-264, 376; Živko Šifrer, Razvoj in pomen matičnih knjig, Ljudska uprava, V/3, Ljubljana 1952, str. 117-121.

[10] Večina opravil je bila torej stvarne narave in je od matičarja ob strokovnosti zahtevala predvsem zbranost, redoljubnost in natančnost, le pri pisanju karakteristik in drugih opažanj zaupne narave se je njegova osebna vloga spremenila, poudarila, saj je mnenje ne glede na stopnjo objektivnosti predstavljalo oblastno sfero in je imelo lahko vpliv na usodo posameznikov.

[11] »Dočim je naš matičar v določenih dneh polno zaposlen, mu še vedno ostaja mnogo prostega časa med uradnimi urami. Popolnoma je nerazumljivo, da spričo velikega dela v administraciji ne moremo njega gledati, da bi stal ob strani, ki ostali uslužbenci delajo tudi po 14 ur dnevno. Ker vemo, da se od vsakega človeka danes zahteva, da bo v svojem službenem času 100% zaposlen, stojimo na tem tudi glede našega matičarja«. Takrat je bil »državni matičar« v Žabnici Franc Larissi. SI_ZAL_KRA/0045, Občinski ljudski odbor Žabnica, t.e. 2, a.e. 21, Spisi po delovodniku, 1953, št. 118/53, Položaj matičarjev.

[12] »Predlog za odobritev honorarne pomoči« in »prošnja za pomoč pri urejevanju vojne evidence« ter »poročilo o nadurnem delu«. SI_ZAL_KRA/0052, Krajevni urad Žabnica, t.e. 3, a.e. 10, Spisi po delovodniku, 1957, št. 11/57, 213/57 in 271/57. – Tako v prvem dopisu pravi: »… je nastalo pri tukajšnjem krajevnem uradu toliko dela, da ga v celoti nemoram sam izvršiti, če ravno delam dnevno 10 do 12 ur. Radi tega prosim, da se odobri začasno honorarno pomoč.« In še enkrat: »V vezi novih navodil za vodenje vojne evidence je po tem uprašanju uradnih upravil nastalo toliko dela, da nemoram zahtevo vojnega odseka ugoditi niti s prizadevanjem v popoldanskih urah izven delovnega časa. … v nasprotnem slučaju nemoran nositi odgovornosti za neizvršene naloge …« Poročilo o opravljenih nadurnih urah nam kaže, da sta s honorarno uslužbenko kar nekaj dni opravljala skorajda dodaten »šiht«.

[13] V njem namreč dostavi: »K poročilu pripominjam, da manjše podrobnosti niso navedene, ki jih upravljam občasno, npr. reševanje tekočih zadev splošnega občinskega poslovanja z nadomeščanjem ob njegovi odsotnosti ali dopusta, tako sem v mesecu avgustu 20 dni reševal vse tekoče zadeve, ki ni bilo druzega uslužbenca.« SI_ZAL_KRA/0052, Krajevni urad Žabnica, t.e. 6, a.e. 28, Matični urad Žabnica, 1955, št. 231/55, Poročilo o delu za julij, avgust in september leto 1955, 15. 10. 1955. – V samem poročilu pa ni mogel, da ne bi na koncu vsega pridal tudi: »K temu pripominjam, da delo, ki sem ga opravil, predvsem v vojaških zadevah je bilo vezano preko celotnega dne, npr. spremstvo regrutov tudi ob nedeljah za odhod v JLA in nisem nikoli dobil povrnjenih potnih stroškov, če ravno je čas odhoda trajal preko 12 ur in sem imel tudi pri tem znatne izdatke.«

[14] SI_ZAL_KRA/0052, Krajevni urad Žabnica, t.e. 6, a.e. 30, Matični urad Žabnica, 1957, št. 150/57, Popis matičarjev in vodij registra.

Viri:

SI_ZAL_KRA/0045, Občinski ljudski odbor Žabnica, t.e. 2, a.e. 21, Spisi po delovodniku, 1953.
SI_ZAL_KRA/0052, Krajevni urad Žabnica, t.e. 3, a.e. 10, Spisi po delovodniku. 1957.
SI_ZAL_KRA/0052, Krajevni urad Žabnica, t.e. 6, a.e. 28, 29, 30, Matični urad Žabnica, 1955-1957.

Literatura:

Kopač, Janez. Lokalna oblast na Slovenskem v letih 1945-1955. Ljubljana 2006.
Šifrer, Živko. Razvoj in pomen matičnih knjig. Ljudska uprava, V/3. Ljubljana 1952, str. 117-121.