Javni red in mir v času praznovanja Dneva Republike

V časih, ko so se na delo v Slovenijo zgrinjale množice iz južnih bratskih republik, so imeli sodniki za prekrške veliko dela na področju kaznovanja izgredov. Seveda so bili časi drugačni, tudi kulturna okolja iz katerih so prihajali, predvsem pa je šlo za koncentracijo (mlajših) moških, ki po končanem delu v tovarni niso imeli kaj početi. Poleg individualnih obravnav po že storjenih dejanjih so bile zato potrebne tudi “preventivne akcije masovnega značaja”. Iz poročila kranjskega občinskega sodnika za prekrške (1963): “…Vse navedene smo analizirali in nekako kolektivno opozorili na posledice nedostojnega in objestnega vedenja, na posledice pretepov in napadov na mirne občane. V ta namen smo imeli pogovor z raznimi voditelji posameznih tovarn in podjetij, ki so po naših navodilih imeli več sestankov z delavci, zlasti s tistimi, ki so prišli na delo v Kranj iz raznih krajev naše države. Na teh sestankih so se delavci nekako seznanili z veljavnim zakonom o javnem redu in miru in so nekako kolektivno bili opozorjeni na vedenje v prostem času po javnih lokalih in delavskih naseljih.”

Zlasti ob praznikih in drugih dela prostih dneh so imeli delavci še več časa za popivanje in razgrajanje. Za prvi maj, 29. november in novo leto so bili delavci prosti dva dni in to je veljalo temeljito izkoristiti, zlasti če je bil blizu še vikend in vmesni dnevi “poflikani” z dopustom. Še poseben status je imel 29. november, ki je sledil razmeroma dolgemu “sušnemu” obdobju po poletnih veselicah in dopustu. Takrat je bilo treba popiti vso pijačo po gostilnah, kar je seveda puščalo precej posledic na obnašanju praznovalcev in daljšalo vrste v čakalnicah pri sodnikih za prekrške.

11_2016_._Stariha_._Arhivalija meseca 2016

Poročilo kranjskega občinskega sodnika za prekrške z dne 8. 1. 1964 (SI_ZAL_KRA/0060, t. e. 186, a. e. 8011).

Citirani kranjski sodnik za prekrške pa je imel svojo preventivno metodo tudi za takšna razigrana obdobja. Storilce (večkratne kršilce javnega reda in miru), ki so bili kaznovani na zaporne kazni v zadnjem četrtletju, je namreč poslal na prestajanje v času novembrskih in novoletnih praznikov. In njegova ugotovitev: “Zanimivo je poslušati tiste, ki so prestajali zaporno kazen za časa praznika, ker pravijo, da je boljše biti v zaporu deset dni, kot za 29. en dan.” Tisti, ki pomnimo nekdanje veselice za 29. november, vsekakor lahko razumemo občutja intervjuvancev.

Arhivski vir:

SI_ZAL_KRA/0060, Občinski sodnik za prekrške Kranj, t. e. 186, a. e. 8011 (poročilo z dne 8. 1. 1964).

Dr. Gorazd Stariha

arhivski svetnik