Društvo akvaristov Ljubljana (1949)1956–1972

V fondu SI_ZAL_LJU/0707 Upravne notranje zadeve mesta Ljubljane je ohranjeno gradivo ukinjenih društev na območju Ljubljane med letoma 1947 in 2012. Društva morajo na oddelke za notranje zadeve vsakokratnemu mestnemu organu poslati svoj pravilnik ali statut, posredovati ime svojega predsednika, podpredsednika, tajnika in članstva. Praviloma pošljejo tudi zapisnik seje ustanovnega občnega zbora društva, kjer zapišejo svoje temeljne usmeritve in namen delovanja društva.

Pravilnik društva akvaristov je bil sprejet leta 1956, stran 1. SI_ZAL_LJU/0707 Upravne notranje zadeve mesta Ljubljane, t. e. 9, a. e. 206.

Pravilnik društva akvaristov je bil sprejet leta 1956, stran 2. SI_ZAL_LJU/0707 Upravne notranje zadeve mesta Ljubljane, t. e. 9, a. e. 206.

Pravilnik društva akvaristov je bil sprejet leta 1956, stran 3. SI_ZAL_LJU/0707 Upravne notranje zadeve mesta Ljubljane, t. e. 9, a. e. 206.

Društvo akvaristov Ljubljana je delovalo od leta 1949 kot sekcija akvaristov v Prirodoslovnem društvu Ljubljana. Zaradi idejne povezanosti z ribištvom je sekcija s sklepom ustanovnega zbora dne 30. marca 1956 pričela delovati kot samostojno društvo pod okriljem Ribiške zveze Slovenije. Društvo je sicer delovalo že pred drugo svetovno vojno, vendar je njegovo delovanje v času vojne zamrlo. Med ustanovitelji društva leta 1956 so bili dr. Milan Šerko, Josip Magerle, Albin Glavič, Milan Šparovec, Viljem Leben, Vinko Debevec, Borut Žener, Neven Starčevič, Milan Pintar in Zlato Seliškar.

Namen društva je bil »združevati vse ljubitelje favne in flore v akvarijih« v skupnem društvu, ker so s tem želeli povečati aktivnost članov, jih združevati in omogočiti strokovno izpopolnjevanje. Društvo je prirejalo diskusijske sestanke, strokovna predavanja in izlete v naravo, prirejali pa so tudi akvaristične razstave. Poleg tega so članom nudili pomoč pri nabavljanju akvarijev in gojenju domačih in eksotičnih rib.

Program društva akvaristov je vseboval naslednje točke:

1. Združevanje vseh prijateljev akvaristike v okviru društva.
2. Izoblikovanje pravilnega odnosa do narave s posebnim ozirom na vodno življenje.
3. Znanstveno proučevanje vodnega življenja.
4. Širjenje akvaristike med mladino s posebnim poudarkom na izoblikovanju zdravega odnosa do našega vodnega bogastva.
5. Povezovanje akvaristike z ribištvom in širjenje poznavanja vodnega življenja sploh med njimi.
6. Širjenje akvaristike z odprtjem stalne razstave akvarijev v svojih prostorih za zainteresirano širšo javnost, še posebej za mladino, da bi spoznala to lepo panogo prirodoslovja, ki je v vsakem oziru velikega vzgojnega in poučnega pomena.

Tajnik društva Borut Žener (1935–1974) je bil diplomirani biolog, ki je leta 1964 zasedel mesto asistenta na katedri za zoo- in fito-fiziologijo na Biotehniški fakulteti. Bil je odličen akvarist, ki je napisal prvo obsežnejšo slovensko knjigo o akvaristiki z naslovom Akvarij, leta 1973 pa je zapustil laboratorij in se zaposlil kot profesor biologije na Gimnaziji Poljane. Napisal je tudi več strokovnih člankov s področja akvaristike in vivaristike ter načrtoval in nato tudi vodil vivarij Inštituta za biologijo ter se tako uveljavil kot strokovnjak na področju akvaristike. Vivarij s priključenim hidrobiološkim laboratorijem je bil v stavbi Filozofske fakultete na Aškerčevi cesti v Ljubljani. Inštitut je tukaj gojil in preučeval naše in tuje vodne prebivalce. Imeli so štiri velike akvarije, akvaterarij z obvodnimi kačami, žabami in močeradi, terarij s kačami in steno z dvema vrstama akvarijev, v katerih so bile tropske ribe in posebne vrste kot jamske ribice in slovenski endemiti, nato pa še morski akvarij z jadranskimi ribami.

Društvo akvaristov je bilo bolj ali manj aktivno do leta 1964, ko so tajništvu za notranje zadeve poročali, da je bilo društvo tega leta nekaj časa formalno priključeno Centru za podvodno raziskavo Slovenije oziroma Društvu za podvodne dejavnosti SRS zaradi izboljšanja materialnega stanja društva. Medtem je postal Borut Žener predsednik društva, Martin Jenko pa tajnik. Društvo je imelo svoje prostore na ulici Moša Pijade 12 (prej Kolodvorska ulica).

Glava društva akvaristov. SI_ZAL_LJU/0707 Upravne notranje zadeve mesta Ljubljane, t. e. 9, a. e. 206.

Podpis predsednika. SI_ZAL_LJU/0707 Upravne notranje zadeve mesta Ljubljane, t. e. 9, a. e. 206.

Predsednik društva Borut Žener je junija 1972 sporočil mestni upravi, da društvo že nekaj let ne posluje več zaradi nezainteresiranosti članov. Društvena lastnina (pomeni stari rabljeni akvariji), so postali neuporabni in uničeni, njihovo poslopje na ulici Moše Pijade (cvetličnjak) pa so porušili, ker so na tem mestu začeli zidati stavbo za novo RTV. Nekaj še uporabnih akvarijev so predali v nadaljnjo uporabo Inštitutu za biologijo univerze v Ljubljani, ki je imela akvarij in vivarij v kletnih prostorih na Aškerčevi 12 v Ljubljani.

Društvo je bilo dne 26. junija 1972 izbrisano iz registra društev skupščine občine Ljubljana Center in je s tem prenehalo obstajati.

Arhivski vir

• SI_ZAL_LJU/0707 Upravne notranje zadeve mesta Ljubljane, Registracija društev, t. e. 9, a. e. 206, Društvo akvaristov Ljubljana.

Literatura

• Gogala, Matija. Razvoj zoofiziologije na Biološkem oddelku Biotehniške fakultete in Inštitutu za biologijo do leta 1987 – osebni pogled. Acta biologica Slovenica 52 (2009), št. 2, str. 7–20.
• Žener, Borut. Akvarij. Ljubljana (Cankarjeva založba) 1964.
• Žener, Borut. Vivarij inštituta za biologijo univerze. Proteus XXV (1962/63), št. 4/5, 1. januar 1963.

Tatjana Šenk
arhivska svetovalka