Namestitev poveljstva nemške 14. armade v Kranju
Pred stotimi leti, poleti leta 1917, so razmere na soškem bojišču po enajsti soški bitki terjale odločno dejanje, zato je vrhovno poveljstvo avstro-ogrske vojske prosilo svoje nemške zaveznike za pomoč pri ofenzivnem napadu v Zgornjem Posočju. Nemško poveljstvo je prošnjo sprejelo in ustanovilo novo nemško 14. armado z začasnim (od 9. septembra do 10. novembra 1917) sedežem v Kranju. Mesto z okoli 3000 prebivalci in množico tujcev (rekonvalescenti, begunci, spremljevalke vojakov itd.) je moralo nenadoma poskrbeti za udobno nastanitev večjega števila visokih vojaških osebnosti.
Generalnemu štabu nemške 14. armade pod poveljstvom generala Otta von Belowa so namenili gimnazijsko poslopje,[1] kjer se je nahajala rezervna vojaška bolnišnica. Pouk so preselili delno v čitalnico, ljudski dom in zasilno bolnišnico. Delovne prostore je imelo poveljstvo tudi v Majdičevi hiši tik ob gimnaziji, župnišču, meščanskih hišah in predmestnih vilah. Ohranjeni so seznami s potrdili etapnega štacijskega oddelka v Kranju za prijave in nakazila denarja lastnikom objektov. Med prejemniki je bil na prvem mestu Ivan Majdič, lastnik mlina, ki je prejel v enkratnem znesku 662,48 kron za 19 sob, uporabljenih od 12. septembra do 15. oktobra. Uporabljala jih je intendanca, artilerijski in tehnični referat, telefonska centrala, vojna pošta itd.
Številne uslužbence, visoke častnike armadnega poveljstva, zdravstveno in administrativno vojaško osebje so namestili večinoma pri zasebnikih, v gostilnah, župnišču in škofiji. Za eno nočitev v sobi so prejeli 0,52 kron, v vili 1,56 kron, manj pa za oddajo gospodarskih poslopij, skladišč in konjskih hlevov. Pivovar Mavrilij Mayr je prejel 5,5 kron za 1 prenočitev 156 mož.[2]
Mesto je dobro poskrbelo tudi za opremo pisarn generalnega štaba v gimnaziji in ostalih objektih. Domačini so velikodušno posodili nešteto pisalnih miz, garderobnih omar, predalnikov z ogledali, toaletnih miz z umivalniki, svetilk, klopi in stolov, ki so jih po odhodu poveljstva dobili vrnjene. Večjih pritožb glede poškodb županstvo ni prejelo, pač pa številne izraze razočaranja zaradi razgrajanja, kaljenja nočnega miru in nedostojnega vedenja vojakov. Kolikšno škodo so utrpeli prebivalci okoliških vasi zaradi pomanjkanja pitne vode, zaprtja vodovoda, opustošenih polj in travnikov, ni znano.[3]
V gimnazijsko poslopje, od marca 1915 v celoti namenjeno vojaškim potrebam, so se po odhodu armadnega poveljstva (10. novembra) vrnili dijaki in profesorji. S poukom so pričeli šele 19. novembra in še to v okrnjeni sestavi. Vpoklicanih je bila četrtina vseh dijakov in šest profesorjev.[4]
Opombe
[1] Klavora, V., Kranj – sedež poveljstva nemške 14. armade, septembra in oktobra 1917, Kranjski zbornik 2015, Kranj, 2015, str. 65–74.
[2] SI_ZAL_KRA/0002 Občina Kranj, t. e. 253, p. e. 4081.
[3] SI_ZAL_KRA/0002 Občina Kranj, t. e. 142, p. e. 1422; t. e. 324, p. e. 5183.
[4] Janša, O., Zgodovina gimnazije v Kranju do leta 1918, Kranjski zbornik 1970, Kranj, 1970, str. 356; Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg für das Schuljahr 1917/18, Krainburg, 1918, str. 19.
Arhivski vir
SI_ZAL_KRA/0002 Občina Kranj, t. e. 142, p. e. 1422; t. e. 253, p. e. 4081; t. e. 324, p. e. 5183.
Literatura
Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg für das Schuljahr 1917/18, Krainburg, 1918, str. 19.
Janša, O., Zgodovina gimnazije v Kranju do leta 1918, Kranjski zbornik 1970, Kranj, 1970, str. 356.
Klavora, V., Kranj – sedež poveljstva nemške 14. armade, septembra in oktobra 1917, Kranjski zbornik 2015, Kranj, 2015, str. 65–74.
Marija Kos
arhivska svetovalka