Zgodovina arhiva – dvanajsto desetletje: 2008–2018
Popisnice prebivalstva Slovenije 1830–1931
Hitro razvijajoča se digitalna doba je Zgodovinskemu arhivu Ljubljana in arhivistiki nasploh v zadnjem desetletju prinesla številne nove izzive. Digitalna revolucija je v temeljih spremenila način našega vsakdanjega poslovanja, arhivistom pa je zaradi narave digitalnega gradiva naložila skrb za gradivo »že vnaprej«, torej pred njegovim nastankom pri ustvarjalcih arhivskega gradiva. Kompetence modernega arhivista, ki so najbolj cenjene, so proaktivnost, prilagodljivost in interdisciplinarnost. Po drugi strani pa se je v zadnjih desetih letih korenito spremenilo tudi pričakovanje raziskovalcev arhivskega gradiva. Če je bilo nekoč samoumevno, da je treba podatke iz arhivskega gradiva pridobiti z obiskom arhivske čitalnice, danes vse generacije veliko raje iščejo podatke preko spleta, ki jim tudi ponuja marsikaj. Če hočemo torej obdržati novodobne raziskovalce, ki vedno bolj prisegajo na maksimo »česar ni na spletu, to ne obstaja«, jim je treba omogočiti, da do kvalitetnih in relevantnih vsebin dostopajo tudi preko spleta. Dober primer dostopnosti arhivskega gradiva preko spleta je uspešen projekt digitalizacije in objave popisnic prebivalstva Slovenije 1830–1931.
Zgodovinski arhiv Ljubljana v vseh petih enotah hrani popise prebivalstva, ki so prvovrsten zgodovinski vir tako za raziskovalce zgodovine, kot tudi za rodoslovce in ljubitelje krajevne zgodovine. Z namenom, da bi to dragoceno serijo bolj približali širši javnosti, se je arhiv leta 2010 obrnil na Inštitut za novejšo zgodovino. Ta je takoj pokazal veliko zanimanje za skupni projekt in prevzel nalogo objave digitaliziranih popisnic na spletnih straneh SIstory.[1] Zgodovinski arhiv Ljubljana je pred digitalizacijo uspel restavrirati številne poškodovane popisnice, predvsem tiste iz novomeške enote, v sodelovanju z mormonsko skupnostjo iz ZDA pa je digitaliziral prav vse popisnice prebivalstva, ki jih hrani.
Sodelavci Inštituta za novejšo zgodovino so za lažje iskanje podatkov iz popisnic prebivalstva izdelali poseben iskalnik, ki uporabniku omogoča iskanje po imenu in priimku popisane osebe, po letnici njenega rojstva in naslovu bivališča.[2] Iskalnik temelji na ročnem prepisovanju (indeksiranju) ključnih podatkov iz popisnic. Sodelavci inštituta in arhiva so do danes prepisali podatke za okoli 200 000 oseb. Doslej so bili objavljeni popisi za:
- Mesto Ljubljana: 1830, 1869, 1890, 1900, 1921, 1931 [SI ZAL LJU/0504 Mesto Ljubljana, statistični popisi];
- Okrajno glavarstvo Novo mesto 1869 (popisi za naselje Kandija ter občine Bela Cerkev, Črmošnjice, Dobrnič, Kočevske Poljane, Mirna, Prečna, Trebnje in Velika Loka) [SI ZAL NME/0003 Okrajno glavarstvo Novo mesto];
- Matični urad Vrhnika (popisi prebivalstva občine Vrhnika): 1870, 1880, 1890, 1900, 1910 [SI ZAL VRH/0016 Matični urad Vrhnika].
Projekt digitalizacije in objave popisnic prebivalstva ima za seboj uspešno zgodovino, pred seboj pa nedvomno še lepšo prihodnost. Sodelavci v projektu nameravajo v doglednem času objaviti še vse preostale popise, ki jih hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana. Tako bo sčasoma nastala izjemno bogata baza podatkov, ki bo med drugim omogočala spremljanje iste osebe v popisnicah skozi več generacij. Cilj projekta pa je tudi ponuditi raziskovalcem dostop do indeksiranih podatkov. Tako zbrani podatki namreč omogočajo izjemne možnosti za izdelavo študij s področja socialne, demografske in ekonomske zgodovine, s čimer odpirajo preučevanju naše preteklosti povsem nove perspektive.
Opombi:
[1] Popisnice prebivalstva so dostopne na: http://www.sistory.si/11686/menu510. Do spletne strani je mogoče priti tudi preko Digiteke na spletnih straneh ZAL: http://www.zal-lj.si/project/popisi-prebivalstva-slovenije-1830-1931-2/.
[2] Glej: http://sistory.si/popis/napredno-iskanje.
mag. Mitja Sadek, direktor