Izločanje in uničevanje dokumentarnega gradiva
Izvirno dokumentarno gradivo, ki so mu potekli predpisani roki hranjenja in nima več pomena za tekoče poslovanje javnopravne osebe ter tudi nima lastnosti arhivskega gradiva, lahko izločimo in uničimo. O nameravanem uničenju je treba obvestiti pristojni arhiv, če je to predhodno zahteval v pisnih strokovnih navodilih. Pred pretekom rokov hrambe je dovoljeno uničiti izvirno dokumentarno gradivo, ki nima lastnosti arhivskega gradiva le, če je bilo gradivo pretvorjeno v digitalno obliko za dolgoročno hrambo ali posneto na mikrofilm.
Za izločitev in uničenje izvirnega dokumentarnega gradiva je pristojna komisija za izločitev in uničenje dokumentarnega gradiva. Interno komisijo, ki jo sestavljajo zaposleni pri javnopravni osebi, imenuje predstojnik te javnopravne osebe. Komisija med drugim tudi preveri, ali se med gradivom, namenjenim za uničenje, nahaja tudi arhivsko gradivo ali tako, ki mu še niso pretekli roki hrambe. Komisija postopek izločitve in uničenja dokumentira z zapisnikom na podlagi popisa gradiva.
Izločeno gradivo mora biti uničeno na način, da njegove vsebine ni mogoče obnoviti. O izvedbi uničenja je smiselno izdelati poročilo, ki ga podpišeta predstavnik izročitelja in prejemnik, ki je gradivo uničil. Izvajalec, ki uniči izločeno gradivo, mora izdati pisno potrdilo o uničenju, ki je priloga zapisnika o uničenju gradiva.
Uporabne povezave
- Arhiv Republike Slovenije
- Pokrajinski arhiv Maribor
- Zgodovinski arhiv Celje
- Pokrajinski arhiv Koper
- Pokrajinski arhiv v Novi Gorici
- Zgodovinski arhiv na Ptuju
- Nadškofijski arhiv Ljubljana
- Nadškofijski arhiv Maribor
- Škofijski arhiv Koper
- arhiv Univerze v Ljubljani
- Ministrstvo za kulturo RS
- Arhivsko društvo Slovenije
- SIstory
- Mednarodni arhivski svet (ICA)
- Evropski arhivski portal (APE)
Intranet
© 2016 Zgodovinski arhiv Ljubljana. Vse pravice pridržane.