PLANICA VČERAJ IN DANES
Print this pageShare on Facebook0

Planica dosega svetovno veljavo s svojimi dosežki že 80 let. Med arhivskim gradivom o njenih rekordnih razsežnostih najdemo obledelo drobno brošuro z naslovom Planica včeraj in danes. Po naključju se je ohranila v zapuščini kranjske družine Holchaker.

Planica_nasl

SI_ZAL_JES/0065, Turistično društvo Kranjska Gora, a. e.: 104. Šerbec, Voje: Planica včeraj in danes, Ljubljana, 1966

Avtor brošure, izdane leta 1966, Voje Šerbec je na 16 straneh predstavil razvoj športnega tekmovanja v smučarskih skokih in poletih na Slovenskem od leta 1921 do 1966 in dosežke na svetovnih prvenstvih. Dragocene so fotografije najboljših skakalcev, članov vodstva tekmovanj in skakalcev s predsednikom Josipom Brozom, Stanka Bloudka, praznične planiške skakalnice in planinskega doma v Tamarju.

Planica_1 Planica_2

SI_ZAL_JES/0065, Turistično društvo Kranjska Gora, a. e.: 104. Šerbec, Voje: Planica včeraj in danes, Ljubljana, 1966

V bližini Bohinjske Bistrice so februarja 1921 organizirali Prvo zimsko-športno državno prvenstvo na prvi slovenski umetni skakalnici. V naslednjih letih so zgradili nove v Kranjski Gori, Mojstrani, Bledu, Mariboru, Celju, Ljubljani in drugih krajih. Na odločitev vodstva Jugoslovanske zimsko-športne zveze in Športnega kluba Ilirija, da v Planici postavijo moderno skakalnico, so vplivale ugodne klimatske razmere, železniška povezava in leta 1931 zgrajen moderen smučarski dom.

Inženir Stanko Bloudek je leta 1932 postavil skakalnico s kritično točko okoli 70 metrov, zaradi tehničnih pomanjkljivosti pa skoki niso bili dovoljeni. Izdelavo novih načrtov, financiranje in izvedbo gradbenih del je prevzel izkušeni stavbenik Ivan Rožman. Na novi 80 metrski skakalnici, zgrajeni decembra 1933, so 4. februarja 1934 organizirali državno prvenstvo z mednarodno udeležbo, 25. marca 1934 pa mednarodno prvenstvo z norveški, avstrijskimi in slovenskimi tekmovalci. Zmagovalec Norvežan Birger Ruud je z 92 metrov dolgim skokom dosegel svetovni rekord. To je bil za Planico prelomni dogodek svetovnih razsežnosti, objavljen v tujih in domačih časopisih.

Po tem uspehu je Stanko Bloudek nemudoma začel s preurejanjem skakalnice za doseganje novih rekordov, kar je povzročilo zavist nekaterih domačinov in tujcev, zlasti tradicionalnih Norvežanov, ki niso želeli izgubiti vodilnega položaja v smučarskih skokih. Ob prepovedi nastopanja njihovih tekmovalcev so se leta 1936 v Planici pomerili najboljši skakalci Avstrije, Čehoslovaške, Švice in Jugoslavije. Avstrijci so zasedli vseh prvih pet mest, v tekmovanju izven konkurence pa je Sepp Bradl prvič v zgodovini izvedel skok prek meje 100 metrov.

Šele v obdobju po drugi svetovni vojni je mednarodna smučarska zveza FIS začela izkazovati naklonjenost planiškim poletom, pot do njihove potrditve kot samostojne discipline pa je bila še dolga. Leta 1950, ko se je zrušilo leseno ogrodje skakalnice, so po načrtih Stanka Bloudka zgradili novo velikanko za doseganje svetovnih rekordov, ki so Planico trajno zapisali v zgodovino.

Marija Kos
Arhivska svetovalka

Vir:

Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota za Gorenjsko Kranj,
SI_ZAL_JES/0065, Turistično društvo Kranjska Gora, a. e.: 104. Šerbec, Voje: Planica včeraj in danes, Ljubljana, 1966.

Literatura:

Batagelj, Borut: Od skokov k poletom. Zgodovinski časopis VII-VIII, 2003, str. 379-430.