PRAZNOVANJE OBČINSKEGA PRAZNIKA OBČINE ŽABNICA 1954
Print this pageShare on Facebook0
1

Odlok o razglasitvi 27. marca za ljudski praznik občine Žabnica. SI_ZAL_KRA/0045, ObLO Žabnica, t.e. 11, a.e. 94, 22.2. 1954.

Mesec december vsaj v zadnjem času pregovorno velja za mesec praznovanj. To opažamo ne le v slovenski prestolnici, ampak prav v vsaki občini, kjer z različnimi prireditvami poskušajo vzbuditi v ljudeh čim bolj veselo in praznično razpoloženje. Pričujoča arhivalija meseca decembra se sicer ne bo dotikala božično novoletnih praznovanj, ampak zelo zanimivega praznovanja občinskega praznika občine Žabnica leta 1954.[1]

Avgusta 1953 je občinski ljudski odbor Žabnica na predlog občinskega odbora Zveze borcev sprejel 27. marec za ljudski praznik občine Žabnica, februarja 1954 pa ga z odlokom razglasil. Ta dan so določili v spomin na partizansko bitko, ki je potekala na bližnjem Malem rovtu, in na smrt prvoborca, narodnega heroja Staneta Žagarja prav tam.[2] Ne poznam tematike praznovanj občinskih praznikov po drugih občinah,[3] toda praznovanje prvega občinskega praznika 27. marca 1954 v Žabnici je po vsej verjetnosti vendarle izstopajoče po svoji ambiciozni zasnovi, ki odraža zagnanost, žar, idealizem večje skupine lokalnih oblastnih mož v tistem trenutku zgodovine in je posledično sprožilo aktivno angažiranost v celotni skupnosti, nas pa spominja na tiste povojne čase ali celo spreminja toge predstave o njih.

Za organizacijo vseh prireditev so ustanovili »štab za proslavo 27. marca«.[4] V dopisu upravi vojne pošte Škofja Loka so zapisali: »Da dostojno proslavimo ta tako pomemben dan v naši zgodovini je bil sklep masovnih organizacij, da se organizira teden kulture, na katerem bi sodelovala vsa društva in organizacije z določenimi prireditvami.« Ob enem je štab zaprosil vojno pošto Škofja Loka, da tudi oni sodelujejo v okviru tega tedna z njihovo godbo, del godbe “Omladinec” pa da bi »igral na zaključni zabavi v Bitnjem, ker bi bil ples.«[5]

2

Prošnja »štaba za proslavo 27. marca« vojni pošti Škofja Loka. SI_ZAL_KRA/0045, ObLO Žabnica, t.e. 11, a.e. 94, 25. 2.1954.

Vse skupaj je bilo seveda povezano s precejšnjimi finančnimi stroški (preko 60.000 din). Zato je občinski odbor poslal apel o podpori vsaj 10.000 din, ki naj bi jih zbrali upravni odbori Kmetijske zadruge Žabnica in Bitnje, Trgovsko podjetje Bitnje in Kmetijsko posestvo Žabnica.[6] Hkrati pa so na podjetja in ustanove naslovili dva dopisa,[7] v katerih prosijo, da »vsem delavcem in uslužbencem Vaših podjetij oz. ustanov, ki stanujejo na območju občine Žabnica, dovolite dela prost neplačan dan.«[8] Občinski odbor je tudi sklenil, »da so ta dan, to je v soboto, zaprte vse obrtne delavnice, vse trgovske poslovalnice in da se vsem uslužbencem vseh podjetij in ustanov ter obrtnih delavnic da dela prost plačan dan.«[9]

3a

1 stran prošnje podjetjem in ustanovam za dovoljenje dela prostega neplačanega dne. SI_ZAL_KRA/0045, ObLO Žabnica, t.e. 11, a.e. 94, 2. III. 1954.

3b

2. stran

Dopis Janezu Bertonclju – Johanu, predsedniku OO ZB Radovljica, v katerem ga prosijo, da bi po svojem spominu malo obširneje opisal to borbo in imena vseh takratnih partizanov, pa razkriva, kako velikopotezna je želela biti ta prva proslavitev spomina na bitko na Rovtu. »Ta Vaš opis … nujno rabimo v svrho izvedbe prikaza Vaše borbe na terenu in to v Rovtu na dan praznika in zato da bomo v stanju vse te (še živeče, moja op.) partizane pismeno povabiti kot goste na proslavo tega praznika.«[10]

4

Prošnja Janezu Bertonclju – Johanu za obširnejši opis borbe. SI_ZAL_KRA/0045, ObLO Žabnica, t.e. 11, a.e. 94, 2. 3.1954.

K temu »prikazu borbe na položajih čete Staneta Žagarja«, ki se je zgodil 27. marca 1954 okrog 12. ure, so v obliki partizanskih patrulj povabili tudi vse sosednje odbore zveze borcev.[11] Ob 15. uri se je začel partizanski miting na Lavtarskem vrhu. Za slavnostnega govornika so najprej prosili Mira Svetino,[12] čez tri dni pa še že prej omenjenega Janeza Bertonclja.[13] Sodelovala sta tudi pevski zbor in folklorna skupina KUD »Tone Šifrer« Žabnica. Po mitingu je sledila zabava.[14] V ta namen so pri Puškarni Kranj naročili tudi 100 komadov raket treh dimenzij (bengalični ogenj).[15] – Za večer prej, torej 26. marca 1954, pa so načrtovali, da bodo ob 19.30 v počastitev praznika v Bitnjah, Žabnici in pri Sv. Duhu izstreljevali salve.[16]

5

Dopis okraju o ustanovitvi ocenjevalne komisije za nagradno tekmovanje društev. SI_ZAL_KRA/0045, ObLO Žabnica, t.e. 11, a.e. 94, 5. 3. 1954.

Vse naštete manifestacije, ki so se zgostile okrog 27. marca, so predstavljale formalni in simbolni vrhunec praznovanj. Ob tem pa so organizatorji izpeljali še vrsto drugih dogodkov, ki so jih poimenovali prireditve kulturnega tedna. Potekale so od 21. do 28. marca, nosilci so bila kulturna in druga društva Bitenj, Žabnice in Sv. Duha.[17]

6a

1. stran dopisa Janka Cegnarja uredništvu »Glas Gorenjske«. SI_ZAL_KRA/0045, ObLO Žabnica, t.e. 11, a.e. 94, 18. III. 1954.

6b

2. stran

Še najbolj natančno nam konkretni program, ki so ga res izpeljali, sporoča članek v Glasu Gorenjske: igra Stilmondski župan v Bitnjah, svečane akademije v Bitnjah, Sv. Duhu in Žabnici, koncert pevskega zbora, mokra vaja gasilcev, igra Če mati umre in razstava plemenske živine v Žabnici, slavnostna seja ObLO-ja, kresovanje po okoliških hribih, žalna komemoracija, pohod partizanskih patrol, partizanski miting, koncert godbe JLA v Bitnjah in igra Beneški trojčki v Sv. Duhu.[18]

Janez Bregar
arhivist

Opombe:

[1] SI_ZAL_KRA/0045, ObLO Žabnica, t.e. 11, a.e. 94, Praznovanje občinskega praznika, 1954.[2] Dne 27. marca 1942 je bila druga četa Cankarjevega bataljona z 32 možmi na hribu Rovt nad Žabnico izdana, »obkoljena od okrog 3000 mož do zob oboroženih Nemcev«. … »Ker je bila ta borba ena najtežjih na teritoriju naše občine v letih okupacije in ker je v tej borbi padel član glavnega štaba POS in član CKPKS Stane Žagar, ter ker je bilo delo te čete med našimi ljudmi tako plodovito, da se je od tega časa vidno opazila vse močnejša organizacija OF je občinski odbor ZB predlagal, da občinski ljudski odbor sprejme ta dan kot svoj praznik.« (odlok o razglasitvi 27. marca za ljudski praznik občine Žabnica 22. 2. 1954).[3] A lahko domnevamo, da so se tudi v mnogih drugih odločili opreti svoj dan prav na enega od pomembnejših dogodkov med narodnoosvobodilno vojno.[4] Poimenovanje je značilno. Imenoval se je tudi »štab za proslavo občinskega praznika Žabnica«.[5] Dopis 25. 2. 1954. Koncert bi imeli v Gasilnem domu Bitnje. Tja in nazaj v kasarno bi jih pripeljali z avtobusom Gasilskega društva Žabnica.[6] Dopis 2. 3. 1954. »Ne mislimo vas s tem dirigirati, mnenja pa smo, da ste v stanju prispevati vsaj zgoraj navedeni znesek.«[7] Dopisa z dne 2. 3. 1954. Glede na prilogi je sklepati, da je bil prvi poslan podjetjem in ustanovam širše, drugi delavcem zadrug in obrtnikom znotraj občine.[8] »Mnenja smo, da boste tudi Vi priznali ta dan kot enega največjih praznikov naše občine in boste naši prošnji ugodili, ter s tem dali povdarka občinskemu praznovanju.«[9] »Obenem Vam naročamo, da v počastitev tega praznika izobesite na vseh Vaših glavnih poslopjih nacionalne oz. državne zastave.« Železniški postaji Žabnica pa so poslali dopis (15. 3. 1954), v katerem jih naprošajo, da pristopijo »k dostojni okrasitvi naše železniške postaje. Okrasitev naj bo tako urejena, da bo vsak mimovozeči se potnik takoj spoznal, da se v teh krajih vrši nekaj pomembnejšega. Poleg okrasitve je treba spisati tudi kakšne parole v smislu občinskega praznika.«[10] Dopis 2. 3.1954. Njegovi spomini bodo tudi priloga zgodovinskega spominskega albuma, katerega je pričel sestavljati občinski odbor ZB.[11] Dopis 15. 3. 1954. Vabilo Irmi Oman, vdovi padlega moža Petra, z dne 26. 3. 1954 sporoča še, da je bila na grobovih padlih borcev v Žabnici tega dne ob 8. uri zjutraj žalna komemoracija, ob 9. uri pa nato zbor partizanskih patrulj. Iz datumov dopisov je razvidno, da so bili organizatorji ob vsej srčnosti ves čas tudi v časovni stiski. Sporočilo Irmi Oman en dan pred praznikom potrjuje trdni namen izvesti poskus prikaza takratne bitke, ki pa ga objava v časopisu Glas Gorenjske 20. marca ne omenja.[12] Narodnega heroja, poslanca skupščine LRS in člana OLO Kranj (takrat predsednik sveta za ljudsko zdravstvo in socialno politiko OLO Kranj). Dopis 5. marca 1954.[13] Dopis 8. 3. 1954.[14] Nabavili so 200 l vina, 50 buteljk »kaberneta«, 200 klobas, 400 žemelj, 100 prest. Pooblastilo 10. 3. 1954. Dali so izdelati tudi značko v spomin na ta dan in jih razdelili po društvih in združenjih (ohranjen je seznam razdeljenih značk, brez datuma).[15] Na eni strani torej že leta 1954 srečamo drznost, atraktivnost v organizaciji proslave, na drugi močno vpetost v družbeno politični kontekst časa. S tem svojim pristopom, zlasti raket, nam presenetljivo sporoča, da so si že sredi komunistično-socialističnih 1950-ih let »privoščili« ognjemet, torej nekaj, za kar se zdi, da se je v naši deželi pojavilo šele v zadnjih dobrih dveh »kapitalističnih« desetletjih, ko so se ne samo množično razmahnili, ampak zaradi obsega postali praviloma tudi neekološki in finančno potratni.[16] Prosili so za dovoljenje za nabavo 5 kg eksploziva kamniktit, 50 kosov eksplozivnih kapic in 10 m vžigalne vrvice. Dopis 5. 3. 1954.[17] Ker so želeli, »da pa bi se te proslave vršile čimbolje, to je da bi vsako društvo napravilo res nekaj kvalitetnega, smo se odločili da izvedemo nagradno tekmovanje teh društev«. »V cilju pravilnega ocenjevanja« so nameravali sestaviti ocenjevalno komisijo, sestavljeno iz predstavnika okrajnega sveta za prosveto in kulturo, občine in zastopnike vsakega KUD-a. (dopis okraju 5. 3. 1954). Ni pa jasno, ali so nagradno ocenjevanje res izpeljali do konca. Piko na i vsem tem dogodkom pa je želel dodati tudi humorist »Kikiriki«, Mirko Jelačin iz Ljubljane, ki se je ponudil, da bi prireditvam resnega značaja pridal še svoj »veseli nastop«. Iz pričujočih dokumentov ni razvidno, da bi mu ugodili, je pa občinska uprava shranila njegovo posebno ponudbo.[18] Žal se ni ohranil noben konkretni izvod programa kulturnih prireditev. Iz dopisa Tiskarni Tone Tomšič z dne 8. 3. 1954, v katerem naročajo 300 plakatov, konkretna vsebina programa ni razvidna. Vendar pa obširnejši dopis »Glasu Gorenjske« 18. 3. 1954, ki ga je spisal predsednik štaba Janko Cegnar, povzema glavne poteze celotedenskega kulturnega programa, ki so ga sestavljale gledališke igre, zborovske pesmi in folklorni plesi, strelsko tekmovanje, gasilska »mokra vaja«, šahovski turnir, tekma traktoristov, živinorejska razstava in pionirske recitacije. Članek v Glasu Gorenjske, objavljen 20. 3. 1954, je sicer močno skrajšan in spremenjen, toda še najbolj natančno, to je poimensko in časovno določno povzema program, ki se je krajevno zgodil v tistem tednu.

Viri:

SI_ZAL_KRA/0045, Občinski ljudski odbor Žabnica, t.e. 11, a.e. 94, Praznovanje občinskega praznika, 1954.
Glas Gorenjske, leto VII, št. 12, 20. 3. 1954.