Vinska klet pod Trško goro v Novem mestu


V Novem mestu, rodnem mestu cvička, se v arhivih novomeške enote Zgodovinskega arhiva Ljubljana hrani projektni program izgradnje vinske kleti pod Trško goro pri Novem mestu iz leta 1953(SI_ZAL_NME/115_00004).

Trska_gora_razglednica
Projektni program nam predstavi možno izgradnjo vinske kleti, z letno produkcijo 50 vagonov vina.

DSC_5347

Slika 2 Naslovna stran »Investicijski programa 50 vagonske proizvodne vinske kleti Pod Trško goro pri Novem mestu«, SI_ZAL_NME/0115_00004, Okrajna zveza kmetijskih zadrug Novo mesto, t.e. 1.

Zgradili naj bi jo na področju vinskega okoliša Trške gore, namen kleti pa bi bil odkupovanje grozdja, stiskanje, vretje, tipizacija in prodaja vina v sodih. S tem se bi »na tem področju uvedel standardni tip vina »dolenjski cviček« in dvignila kvaliteto vina na višino, ki jo zahteva tržišče«. Proizvajali naj bi »dobro vinske kapljico – cviček« ter tudi »medicinsko vino«, ki bi prispevala v zdravstvenem oziru.

DSC_5439

Možne lokacije izgradnje, SI_ZAL_NME/0115_00004, Okrajna zveza kmetijskih zadrug Novo mesto, t.e. 1.

Oko nam ujeme predvsem poglavje z naslovom »Uživanje vina v zmernih količinah je človeku koristno«, ki uvodoma opomni na strah pred škodljivostjo vina, ki je v tem da povzroča pijanost. V bran avtorji programa razložijo, da »zdravo in dobro vino, ki ga zmerno uživamo, nikdar ne škoduje«. Proizvodnja zdravega in dobrega vina, pa je namen modernih vinskih kleti, tudi te.
Sklicujejo se na anketo, ki je bila izvedena med francoskimi zdravniki, kateri rezultati je bil, da so prav vsi udeleženi zdravniki pozdravili uživanje vina v zmernih količinah. Kar pa najbolj preseneti, je tolmačenje termina »zmerna količina«. In sicer pravijo, da lahko »fizični delavec zaužije dnevno do 1,5 l vina, ostali pa polovico manj«. Seveda je bila anketa »postavljena na osnovi dobrih vin«.

DSC_5441

Produkcijska shema 50 vagonske kleti pod Trško goro – Novo meso za 350 ton belega in 300 ton črnega grozdja, SI_ZAL_NME/0115_00004, Okrajna zveza kmetijskih zadrug Novo mesto, t.e. 1.

Svoje trditve podkrepijo s podatki o tem, da pomaga pri prebavi hrane, saj zaustavlja razpad beljakovin v hrani in so te bolje izkoriščene pri presnovi. Vsebuje tudi koristne snovi kot so »kisline, mineralne soli« ter »celo vrsto vitaminov in radioaktivnih snovi«, ki prav tako pospešujejo prebavo zaradi izločevanja želodčnih sokov in s tem na boljše izkoriščanje hrane. Liter dobrega vina naj bi po podatkih francoskih znanstvenikov Duclauxa[1] in Gylauda imel isto vrednost kot »900 gr mleka, 638 gr kruha, 585 gr mesa, 5 komadov jajc, 1 kg krompirja«. Prav tako pa ima še »baktericidno in bakteriostatično dejstvo proti mnogim bakterijam, ki povzročajo bolezni«. Dr. Dougnac pa je še izpostavil dejstvo, da je »intelektualni potencial večji pri osebah, ki zmerno pijejo vino, kot pri ljudeh, ki pijejo samo vodo«.

DSC_5327

Situacijski načrt kleti, SI_ZAL_NME/0115_00004, Okrajna zveza kmetijskih zadrug Novo mesto, t.e. 1.

Na žalost gradnja investicijskega programa ni bila realizirana. Pa vendarle danes na področju Trške gore najdemo vinske kleti (vinska klet Bajnof, Vinska klet Colnar), ki so bile zgrajene v poznejšem času. Tako, da vsi dobri učinki in lastnosti, ki jih prinese vino le niso bili izvzeti novomeški regiji.

Za konce pa še par misli in pregovorov na temo uživanja vina:

En kozarec je zdravje, dva sta užitek in dobra volja, trije so sramota. (Hipokrat)

Vino je med pijačami najkoristnejše, med zdravili najokusnejše in med hrano najprijetnejše. (Plutah)

Vino podaljšuje življenje, celi rane na telesu in srcu. (Mark Avrelij)

Vino je najbolj zdrava in higienska pijača. (Pasteur) Dobro vino dela dobro kri. (italijanski pregovor)

Ne pij vode, ampak zaradi želodca uživaj vino. (judovski pregovor)

Jože Glavič

VIRI:
SI_ZAL_NME/0115_00004, Okrajna zveza kmetijskih zadrug Novo mesto, t.e. 1, Investicijski program 50-150 vagonske proizvodne vinske kleti pod Trško goro pri Novem mestu, 1953.

SI_ZAL_NME/249 t.e. 2, Trška gora pri Novem mestu.
Opombe

_____________________________________________________________

[1] Verjetno mišljen francoski mikrobiolog in kemik Émile Duclaux (24 June 1840 – 5 February 1904) https://en.wikipedia.org/wiki/%C3%89mile_Duclaux