Vodovodni stolp v Kranju

Med bogatim gradivom občine Kranj hranimo v Enoti za Gorenjsko tudi originalni načrt kranjskega vodovodnega stolpa. Gre za koloriran prerez. Načrt je izdelalo gradbeno podjetje Janesch und Schnell iz Dunaja in od ostalega gradiva odstopa že po svojih merah. V širino sega dobrega pol metra, v dolžino pa nekaj več kot dva metra. Stolp izdelan po tem načrtu stoji še danes. Je edini še delujoči vodovodni stolp v Sloveniji.

Pot do izgradnje vodovoda v Kranju, v katerega sklopu je bil postavljen tudi vodovodni stolp, je bila dolga. Prva ideja o vodovodu, ki bi mestu stalno zagotavljal pitno vodo, se je pojavila že okrog leta 1889, v času graditve ljubljanskega vodovoda. V Kranj je takrat prispel sodelavec inženirja Smrekarja, načrtovalca ljubljanskega vodovoda, inženir Curths. Skupaj s kranjskimi mestnimi svetniki je v iskanju primernih vodnih izvirov prehodil okolico Kranja. Primeren vodni vir, čemšeniški izvir, so našli v dolini reke Kokre. Leta 1896 so poslali vzorce vode v analizo na Dunaj. Izid je bil ugoden in voda priznana kot »gorska studenčnica idealnih vrlin«.

Začele so se priprave na gradnjo vodovoda. Jan Vladimir Hrasky, pozneje profesor na praški tehniški univerzi, je izdelal načrte. Ti so predvidevali tipičen gravitacijski vodovod, ki naj bi pripeljal vodo iz čemšeniškega izvira, od Kranja oddaljenega 16 kilometrov in ležečega na nadmorski višini 773,6 metra. Glavna trasa vodovoda naj bi potekala ob glavni cesti skozi vasi Tupaliče, Hotemaže, Visoko, Milje, Britof, Gorenje in Primskovo do Kranja. Od glavne trase bi se v sosednje vasi odcepile tri stranske. S tem bi zagotovili pitno vodo Kranjčanom in prebivalcem petnajstih okoliških vasi.

Vodovodni stolp KRA2_te271_ae4252_01

Načrt vodovodnega stolpa v Kranju iz leta 1910. SI_ZAL_KRA/0002 Občina Kranj, t. e. 271, a. e. 4252.

Čeprav so bili načrti odobreni že leta 1898, se je gradnja vodovoda začela šele v letu 1908. Vodovodni stolp so postavili na rahli vzpetini SZ od Kranja. Zaradi neugodne ilovnate podlage in velike višine stolpa (38 m, skupaj s pet metrskim temeljem 43 m) so zgradili zelo široko temeljno ploščo iz armiranega betona, ki ima na dnu premer 15 m, v višini 2,5 m pa se zmanjša na 10 m. Na ploščo so postavili stolp, ki je do zgornjega roba podstavka zgrajen iz armiranega betona, naprej iz opeke. V višini 26 m od tal je na stolpu osem kotni dvoprekatni zbiralnik, zgrajen iz armiranega betona, s skupno prostornino 250 m3. Tik pod rezervoarjem je razgledna galerija. Do nje se pride po 153 polžastih stopnicah v notranjosti stolpa.

Gradnjo stolpa so dokončali v letu 1910 in ga prišteli »k najveličastnejšim in najimpozantnejšim vodovodnim zgradbam vse Avstrije«. Napolnjen z vodo naj bi tehtal toliko, kot tehta 27 železniških vagonov.

KR stolp 1

Kranj z zvonika cerkve Sv. Kancijana, v ozadju vodovodni stolp, 1914. SI_ZAL_KRA/0145 Zbirka: Razglednice in voščilnice, t. e. 1.

Vodovodni stolp je včasih zagotavljal zadosten pritisk vode za objekte v Kranju in okolici. Danes tega ne zmore več, še vedno pa je vključen v kranjski vodovodni sistem in zagotavlja pritisk za okoliške objekte, hkrati pa ga uporabljajo tudi kot razbremenilnik za izenačevanje pritiska. Stolp je vpisan v Register nepremične kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo.

Arhivski vir

SI_ZAL_KRA/0002 Občina Kranj, t. e. 271, a. e. 4252.

Literatura

Pešak Mikec, Barbara. Gradnja čemšeniškega in novovaškega vodovoda za Kranj in okolico : … sam sebi želi hudo, kdor se brani vodovoda. Kranjski zbornik. Kranj : Mestna občina Kranj, 2000, str. 207–216.

Barbara Pešak Mikec
arhivska svetovalka