Šolske ocene olimpionika Leona Štuklja

Letos mineva okroglih 300 let od rojstva habsburške vladarice Marije Terezije (1717–1780), ki je v marsikaterem pogledu usodno zaznamovala slovenske dežele. Njena razsvetljenska politika se je odražala tudi na področju izobraževanja, zato je neločljivo povezana z začetki šolstva na Slovenskem. Kako velik vpliv imajo lahko odločitve politikov na življenje ljudi in celo na razvoj celih območjih, lepo kaže primer novomeške gimnazije. Leta 1746, torej le slabih šest let od začetka svojega vladanja, je Marija Terezija v tedaj gospodarsko slabotnem in zakotnem mestecu z okoli dva tisoč prebivalci ustanovila državno gimnazijo, ki je usodno zaznamovala nadaljnji razvoj Rudolfovega mesta in mu dala povsem nov razvojni zagon. Novomeška gimnazija je lani praznovala častitljivo 270. obletnico ustanovitve in jo lahko nedvomno štejemo za javno oziroma državno (izobraževalno) ustanovo z najdaljšo neprekinjeno tradicijo delovanja v Republiki Sloveniji.

Z novomeško almo mater pa je tesno povezan mož, ki ga mnogi štejejo za največjega slovenskega športnika vseh časov, njen gojenec Leon Štukelj (1898–1999). Kot sin občinskega tajnika, rojen v Kandiji pri Novem mestu, se je v 1. razred gimnazije vpisal leta 1910. Sodeč po ohranjenih šolskih katalogih je bil Leon Štukelj povprečen učenec, ki je letnike sicer redno izdeloval, a je imel pri več predmetih tudi težave z negativnimi ocenami. V razrednem katalogu za šolsko leto 1914/15 lahko tako preberemo, da v prvem semestru petega razreda ni ravno blestel pri nobenem predmetu. Še najbolj uspešen je bil pri verouku in telovadbi, kjer je imel najboljšo možno oceno, to je zelo dobro (sg = sehr gut). Takrat so uspeh ocenjevali še z ocenami dobro (g = gut), zadostno (gen = genügend) ter nezadostno (ng = nicht genügend). Ob Leonovi oceni za telovadbo pa izstopa učiteljeva opazka, da so njegovi rezultati izvrstni (bei hervorragenden Leistungen). Tovrstne pohvale si v tem šolskem letu na celotni šoli ni prislužil nihče drug.

Ocene Leona Štuklja v šolskem letu 1914/15 (1. semester), SI_ZAL_NME/0154 Gimnazija Novo mesto, t. e. 159.

Leta 1916 so dijaka Štuklja vpoklicali na vojaško urjenje v Judenburg. Vse do konca vojne, ki ga je dočakal na Dunaju kot pisarniški uslužbenec, se je odhodu na fronto uspešno izmikal. Kljub odsotnosti iz šolskih klopi mu je aprila 1918, torej še pred koncem vojne, uspelo kot privatistu na novomeški gimnaziji maturirati.

Za konec pa še dva kuriozuma. Leon Štukelj se je leta 1920 prijavil na razpis za delovno mesto učitelja telovadbe na novomeški gimnaziji. Na razpisu ni bil izbran, čeprav se je ob njem prijavil le še en kandidat. Dve leti zatem je svetovnem prvenstvu v Ljubljani osvojil tri zlata odličja, na olimpijskih igrah v Parizu leta 1924 pa svoji prvi dve zlati medalji.

Novomeški gimnazijci z razrednikom Amatom Škerljem, okoli l. 1916; drugi z desne sedi Leon Štukelj, prvi z leve stoji Miran Jarc, prvi z desne pa Anton Podbevšek (hrani Dolenjski muzej Novo mesto).

Ne zgodi se ravno pogosto, da bi se v nekem mestu, ki je povrhu še relativno majhno, kar tri ustanove imenovale po nekdanjih sošolcih. V šolskem letu 1917/18 so na gimnaziji maturirali sošolci Miran Jarc, Anton Podbevšek in Leon Štukelj, z imeni katerih se danes v Novem mestu ponašajo knjižnica, gledališče in športna dvorana.

Mitja Sadek

Viri in literatura:

  • SI_ZAL_NME/0154 Gimnazija Novo mesto, t. e. 159.
  • Leon Štukelj ob 95-letnici, Tiskarna Novo mesto, Dolenjska založba, Novo mesto, 1993.
  • Leon Štukelj, Mojih sedem svetovnih tekmovanj, Tiskarna Novo mesto, Dolenjska založba, Novo mesto, 1989.