Zgodovina arhiva – prvo desetletje : 1898–1908

Prvi arhivar Anton Aškerc, listine in privilegijska knjiga

Davnega leta 1898 – natančneje 15. julija – je pesnik in teolog Anton Aškerc na ljubljanskem magistratu uradno začel opravljati službo prvega ljubljanskega mestnega arhivarja. Največ zaslug za njegovo zaposlitev je imel tedanji župan Ivan Hribar, ki se je tudi zaradi svoje osebne redoljubnosti zavedal pomena urejene magistratne dokumentacije. Aškerc je povsem upravičil županovo zaupanje in je do svoje smrti 10. junija 1912 naloženo arhivsko delo opravljal z vso resnostjo. Zato ga štejemo za začetnika sistematičnega urejanja magistratnega arhivskega gradiva, datum njegovega nastopa službe pa kot dan ustanovitve Mestnega oziroma kasneje Zgodovinskega arhiva Ljubljana.

Mestni (danes Zgodovinski) arhiv Ljubljana glede na svoj izvor nima korenin v zbirateljski dejavnosti zgodovinskih ali muzejskih društev (kot npr. Arhiv Republike Slovenije ali nekateri drugi regionalni arhivi), saj ni nastal iz zavestnega zbiranja zgodovinskih dokumentov različnih provenienc, temveč je izšel iz ene same provenience – mestne uprave in njenih uradov. Župan Hribar, ki si je pred imenovanjem prvega arhivarja natančno ogledal magistratne urade, je bil zgrožen nad stanjem »arhiva«, saj je v njem vladal popoln nered, zelo pomembni dokumenti pa so bili povsem neurejeni. Z letom 1898 in zaposlitvijo mestnega arhivarja se je začelo stanje postopno izboljševati, zgodovinsko arhivsko gradivo mestne uprave pa je bilo prvič formalno oddvojeno od tekočega registraturnega poslovanja.

Najstarejša listina – Privilegij vojvode Henrika iz leta 1320. SI_ZAL_LJU/0333 Zbirka listin Ljubljana, št. 1.

Leta 1910 je na podlagi svojih delovnih izkušenj arhivar Aškerc napisal Poročilo o pomenu in obsegu takratnega Mestnega arhiva in knjižnice, v katerem je arhivsko gradivo razdelil na aktovski in listinski arhiv. Iz njegovega poročila o drugem sklopu gradiva izvemo, da je bilo takrat v arhivu zgolj 68 listin, ki so bile leta 1901 urejene in zbrane na enem mestu. Med njimi jih je trinajst datiralo v 14., štiriindvajset v 15., triindvajset v 16., le tri v 17. in pet v 18. stoletje. Danes Zgodovinski arhiv Ljubljana (Enota v Ljubljani) hrani 212 listin. Vse so digitalizirane in uporabnikom dostopne v rubriki Digiteka na spletni strani arhiva (http://www.zal-lj.si/project/listine-2/). Za najstarejšo listino velja Privilegij vojvode Henrika za Ljubljano glede plačevanja davkov in izvršbe za zavarovanje iz leta 1320 (http://www.zal-lj.si/project/1320-julij-31-sterzing/). Gre za temeljni ljubljanski privilegij, ki je bil večkrat omenjen in potrjen tudi v naslednjih stoletjih, ko so vladarji potrjevali mestne pravice (npr. leta 1336 ali 1566).

Besedilo potrditve nadvojvode Karla iz leta 1566 in začetek prepisa listine iz leta 1320. SI_ZAL_LJU/0488 Mesto Ljubljana, rokopisne knjige, Cod. XXV, knjiga 1, fol. 1r.

Henrikov privilegij je bil leta 1566 vstavljen v listino nadvojvode Karla in je tako postal sestavni del Privilegijske knjige mesta Ljubljane (http://www.zal-lj.si/project/privilegijska-knjiga-2/). Sočasno sta nastala tako original, ki ga je nadvojvoda potrdil z lastnoročnim podpisom in pečatom, kot tudi kopija privilegijske knjige, ki je ostala brez uradne potrditve. Od leta 1855 dalje velja prva za izgubljeno. Drugi izvod knjige, ki se je ohranil do danes, je sestavljen iz dveh delov. V prvi del so z isto roko zapisali vse do tedaj podeljene privilegije mesta Ljubljane, ki izhajajo iz obdobja 1320–1566 (99 privilegijev), in besedilo potrditve nadvojvode Karla. V drugi del knjige, ki je nastajal postopoma in je zajel zapise iz obdobja 1566–1744, pa so zapisali pomembnejše pogodbe in privilegije, ki so jih hranili v mestni registraturi. Da bi jih zaščitili pred uničenjem, so jih po izstavitvi prepisali v original in kopijo privilegijske knjige. Ti zapisi so nastajali skozi 178 let, zato v drugem delu lahko naštejemo vsaj deset različnih pisav.

Druga stran privilegijske knjige z nadaljevanjem prepisa listine iz leta 1320. SI_ZAL_LJU/0488 Mesto Ljubljana, rokopisne knjige, Cod. XXV, knjiga 1, fol. 1v.

Arhivski viri

SI_ZAL_LJU/0247 Zgodovinski arhiv Ljubljana, t. e. 1, a. e. 1.

SI_ZAL_LJU/0333 Zbirka listin Ljubljana, Listina 1320, julij 31., Sterzing.

SI_ZAL_LJU/0488 Mesto Ljubljana, rokopisne knjige, Cod. XXV, knjiga 1.

Elektronski vir

Spletna stran Zgodovinskega arhiva Ljubljana (http://www.zal-lj.si/ ; pridobljeno: 19.12.2017)

Literatura

ARHIVI – zakladnice spomina (ur. Andrej Nared). Ljubljana 2014, str. 30–31, 86–87.

111 let Zgodovinskega arhiva Ljubljana : 1898–2009. Ljubljana 2009, str. 5–8.

60 let Mestnega arhiva ljubljanskega. Ljubljana 1959, str. 11–19, 189–193.

Barbara Žabota,

arhivistka