Zgodovina arhiva – tretje desetletje : 1918–1928

Fabjančičeva Knjiga ljubljanskih hiš in njih stanovalcev

Slovenski arhivar, publicist in politik Vladislav Fabjančič (1894–1950) je končal gimnazijo v Ljubljani, nato pa študiral na filozofski fakulteti na Dunaju, v Beogradu, Ženevi in Fribourgu, kjer je diplomiral. Na prelomu 1912/1913 je delal v uredništvu mesečnika Preporod (glasilo jugoslovanske mladine), vanj pisal in bil zelo aktiven preporodovec. V začetku julija 1914 je postal prostovoljec v srbski vojski in bil ranjen v bitki na Ceru. Od leta 1915 je sodeloval pri propagandnem delu Jugoslovanskega odbora v Rimu, nato pa bil do konca vojne 1918 član srbskega dopisnega urada v Ženevi. Po vojni je bil član jugoslovanske mirovne delegacije v Ženevi in Parizu, vendar so ga odpoklicali zaradi obtožbe, da je komunist. Udeležil se je vukovarskega kongresa KPJ, bil urednik Rdečega praporja do decembra 1920 in izvoljen za poslanca v beograjski parlament na listi KPJ. Po sprejetju Zakona o zaščiti države je pobegnil v Italijo, od tam v Švico, nato v Avstrijo in Nemčijo. Spomladi 1922 se je vrnil v Ljubljano in bil krajši čas urednik Delavskih novic, glasila Socialistične stranke delavnega ljudstva. S 1. majem 1923 se je zaposlil v arhivu na magistratu v Ljubljani ter se umaknil iz političnega življenja. Vseeno je opravljal še funkcijo predsednika Zveze vojnih dobrovoljcev (1925–1928) ter pisal za časopis Jutro članke o zunanji politiki.

2 Naslovna stran prvega dela Fabjančičeve Knjige hiš s podnaslovom Stari trg. SI_ZAL_LJU/0346 Zbirka rokopisnih elaboratov, t. e. 82.

1 Naslovna stran prvega dela Fabjančičeve Knjige hiš s podnaslovom Stari trg. SI_ZAL_LJU/0346 Zbirka rokopisnih elaboratov, t. e. 82.

Med službovanjem v arhivu je Vladislav Fabjančič sestavil Knjigo ljubljanskih hiš in njih stanovalcev v več delih (tipkopis je nastal med letoma 1940 in 1943) na podlagi arhivskih virov, npr. mestnih davčnih knjig in seznamov hišnih posestnikov, najemninskih urbarjev, urbarjev raznih imenj v mestnem arhivu, muzejskega gradiva, škofijskega in kapiteljskega arhiva Ljubljana ter šentpetrskega župnijskega arhiva, inventarjev plemičev v Narodnem muzeju, deželne deske, ponekod tudi zemljiških knjig, ljubljanskih mestnih sejnih in sodnih zapisnikov ter izvirnih in tiskanih listin.

Prva notranja stran Knjige ljubljanskih hiš in njih stanovalcev. SI_ZAL_LJU/0346 Zbirka rokopisnih elaboratov, t. e. 82.

Navedbo hišnih lastnikov največkrat začenja z letom 1600 – od tedaj so ohranjene mestne davčne knjige – in konča z letom 1876. Poznejše lastnike, če jih ni navedel, je potrebno iskati v zemljiških knjigah. Imena lastnikov so zapisana v pokončnem izpisu, njim sledijo v notranjost pomaknjena imena obrtnikov ali trgovcev, ki so imeli v posamezni hiši svoj obrat in so zanj plačevali obrtni davek. V seznamu hišnih posestnikov je poleg imen navadno navedena tudi zemljiška gosposka. Če so krstna imena in priimki slovenski, so pisani slovensko. Vsi priimki, ki imajo kakšno posebnost, so v oklepaju zapisani v izvirniku. Fabjančič je pri večini hiš posebej navedel še imena lastnikov, ki so navedena v tiskanih seznamih hišnih posestnikov med letoma 1782 in 1903, ponekod je navedel tudi poznejše lastnike hiš in sicer po tiskanih seznamih hišnih posestnikov v adresarjih.

Peta stran s podatki o Andrejčičevi hiši na Starem trgu 3, njenih lastnikih in najemnikih (z dodanimi dopisi in opombami). SI_ZAL_LJU/0346 Zbirka rokopisnih elaboratov, t. e. 82.

Zapis o hišah in njihovih lastnikih večinoma sledi tekočim hišnim številkam, vrstni red trgov, ulic in nabrežjih pa ni v abecednem zaporedju. Sistem tekočih hišnih številk je bil v veljavi med letoma 1805 in 1876. Objekte, ki v tem času niso več stali, je Fabjančič lokaliziral med obema najbližjima hišnima številkama. Leta 1876 se je uveljavil t. i. Winklerjev sistem sodega in lihega številčenja glede na stran ulice, ki je še danes v veljavi. Pod hišno številko, ki jo je imela posamezna hiša v času Fabjančičeve raziskave, je navedena rektifikacijska številka, to je številka, pod katero je bil objekt vpisan v urbarjih, nato pod oznako h. sledi prvotna hišna številka do leta 1805, za njo hišna številka med letoma 1805 in 1876 in nazadnje pod sed. st. št. stavbna številka, ki jo je hiša imela po letu 1876. V Fabjančičevem delu so večinoma zapisana ulična imena iz leta 1938.

V nekaterih njegovih poznejših dodatkih in opombah lahko zasledimo nekaj časovnih neskladnosti s prvotno zapisanimi lastniki hiš. Predvsem v primerih, kjer je za prvotno časovno obdobje naknadno odkril novega lastnika ali več lastnikov.

Prvi seznam ljubljanskih hišnih posestnikov je bil izdelan leta 1770, a ga žal ne poznamo v izvirni obliki, temveč le po poznejši (ne povsem točni) priredbi Ivana Vrhovca. Hiše so v seznamu navedene po tekočih hišnih številkah. Pri vsaki sta navedena ime ulice ali trga in priimek lastnika.

Naslednji seznam hišnih posestnikov iz leta 1782 ima nekoliko drugačne označbe ulic kot prvi, dodana pa so tudi nova ulična imena. Seznama iz let 1798 in 1800 imata večinoma enake ulične in krajevne označbe. V seznamu hišnih posestnikov iz leta 1802 pa zopet zasledimo nekaj novih uličnih označb, prav tako v seznamu iz leta 1848. Seznam hišnih posestnikov iz leta 1877 pa vsebuje tudi stara slovenska ulična imena pred preimenovanjem.

Zapisi lastnikov in posestnikov hiš, prvotne hišne številke, vse naslednje hišne številke, prejšnje in sedanje parcelne ter stavbne številke so zelo pomemben in dobrodošel podatek pri iskanju objektov in lokacij na katastrskih in situacijskih načrtih. Pripomorejo k zanesljivi ugotovitvi sedanje lokacije umeščenih objektov. Nekaterim so se skozi desetletja zaradi različnih dejstev (rušenj, združevanj hiš, novih pozidav, določanja in realizacije novih stavbnih linij ter drugih urbanističnih sprememb) spremenile hišne številke, preimenovala ali na novo zapisala imena ulic, trgov in nabrežij. Pri prepoznavanju njihove identitete in kontinuitete so starejši podatki in dejstva izjemno koristni, tudi pri primerjanju spremenjenih ali povsem novih zunanjščinah objektov. Avtor pričujočega zapisa je vsemu naštetemu pazljivo sledil pri svojih raziskavah, obravnavah in predstavitvah, kjer je Fabjančičeve podatke uporabil, priredil, posodobil in jih nato objavil v periodičnih razstavnih katalogih o ljubljanskih hišah v mestnih predelih in predmestjih.

Arhivski vir

SI_ZAL_LJU/0346 Zbirka rokopisnih elaboratov, t. e. 82–84 (Vladislav Fabjančič, Knjiga ljubljanskih hiš in njih stanovalcev, Ljubljana 1940–1943, tipkopis, I. del: Stari trg, II. del: Novi trg, III. del: Veliki trg, IV. del: Šentpetrsko predmestje, V. del: Kapucinsko predmestje, VI. del: Gradišče predmestje, X. del: Poljansko predmestje); t. e. 72, a. e. 656 (Vladislav Fabjančič, Poljane in Ambrožev trg, s. d., tipkopis).

Elektronska vira

http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi184368/ ; pridobljeno: 19.2.2018.

https://sl.wikipedia.org/wiki/Vladislav_Fabjan%C4%8Di%C4%8D ; pridobljeno: 19.2.2018.

Literatura

Jože Suhadolnik, Nataša Budna Kodrič. Šentpetrsko predmestje : zgodovinski in arhitekturni oris mestnega predela in objektov, lastniki hiš in arhivsko gradivo Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Ljubljana 2017.

Jože Suhadolnik, Nataša Budna Kodrič. Poljansko predmestje : zgodovinski in arhitekturni oris mestnega predela in objektov, lastniki hiš in arhivsko gradivo Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Ljubljana 2013.

Jože Suhadolnik, Sonja Anžič. Kongresni trg z okolico do Prešernovega trga : arhitekturni in zgodovinski oris mestnega predela in objektov, lastniki hiš in arhivsko gradivo Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Ljubljana 2009.

Jože Suhadolnik, Sonja Anžič. Novi trg z okolico: arhitekturni in zgodovinski oris mestnega predela in objektov, lastniki hiš ter arhivsko gradivo Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Ljubljana 2006.

Jože Suhadolnik, Sonja Anžič. Stari trg, Gornji trg in Levstikov trg : arhitekturni in zgodovinski oris mestnih predelov in objektov, lastniki hiš ter arhivsko gradivo Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Ljubljana 2003.

Jože Suhadolnik, Sonja Anžič. Mestni trg z okolico in Ciril-Metodov trg : arhitekturni in zgodovinski oris predela med grajskim hribom, Cankarjevim nabrežjem, Trančo, Stritarjevo ulico in podgrajskega dela Ciril-Metodovega trga ter arhivsko gradivo Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Ljubljana 2000.

Jože Suhadolnik, Dragan Matić. Živilski trg in Plečnikove tržnice z okolico v zgodovini : arhitekturni in zgodovinski oris predela med Ljubljanico, Ciril-Metodovim trgom, Stritarjevo in Kopitarjevo ulico ter arhivsko gradivo Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Ljubljana 1994.

Jože Suhadolnik

arhivski svetovalec

Prilagoditev pisave