NOTNI ZAPISI FILMSKE GLASBE MARJANA KOZINE ZA FILME NA SVOJI ZEMLJI, DOLINA MIRU IN KEKEC
Print this pageShare on Facebook0

Marjan Kozina je eden pomembnejših in najbolj vsestranskih slovenskih skladateljev 20. stoletja [1]. Osrednje mesto v njegovem ustvarjalnem opusu zavzema vokalno-instrumentalna glasba. Razvil je muzikalno polno, na tradicijo oprto in s sodobnejšimi kompozicijskimi prijemi obogateno glasbeno govorico. V zgodovino slovenske glasbe se je zapisal predvsem s ciklom štirih simfoničnih pesnitev z naslovom Simfonija (1947-1949), z opero Ekvinokcij (1943), opereto Majda (1935), baletom Gorjanske bajke (1961), s kantato Balada Petrice Kerempuha (1939) ter partizanskimi zborovskimi skladbami Na juriš, Hej, tovariši, Naša vojska in samospevi Srečanje, Pomladna romanca, Kovaška (1943-1944).

Za zgodovino slovenske glasbe pa je pomemben tudi njegov prispevek na področju filmske glasbe. Med njegova najbolj znana in uspešna dela na tem področju glasbene ustvarjalnosti spada glasba za filme Na svoji zemlji (1948), Dolina miru (1956) in Kekec (1951).

Kozino sta k sodelovanju pri filmu Na svoji zemlji povabila režiser France Štiglic in scenarist Ciril Kosmač. Prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film ima v naši kinematografiji zaradi svojega prvenstva poseben status, k pozitivni percepciji filma pa je v veliki meri pripomogel tudi Kozinov uvodni maestoso, ki velja za eno najbolj markantnih glasbenih tem slovenskega filma. Slovenski poročevalec je ob premieri filma objavil pozitivno kritiko glasbe in izpostavil Kozinovo ustrezno ilustriranje “veličastne epopeje”[2] .

SI_ZAL_NME/0192, Kozina Marjan, t.e. 4, a.e. 135. Na svoji zemlji, notni zapis, rokopis – fragment, tekst – rokopis. Avtorica besedila je Lili Novy.

Za glasbeno opremo filma Dolina miru je Marjan Kozina na puljskem filmskem festivalu prejel zlato areno. Na svoj glasbeni prispevek k filmu je bil zelo ponosen, menil je, da je prav njegova glasba v veliki meri zaslužna za uspeh filma [3]. V rokopisnem sestavku O glasbi za film Dolina miru slikovito popiše trenutek, v katerem je dobil navdih za nosilno glasbeno temo: “Slonel sem na balkončku svoje sobe, ki jo imam v naši zidanici na Trški gori in kjer pišem vso svojo muziko. Večerno sonce je belilo hišice pod Gorjanci, temno zelena Krka se je brez nemira vozila od Novega mesta proti Kostanjevici, v soparici je tonil Mehovski hrib. Tišina, mir, lepota. ‘Kaj pa sploh premišljuješ’, sem si rekel, ‘saj imaš dolino miru pred seboj, kar to napiši, pa mora biti prav!”[4]  Ta melodija film začenja in končuje.

Tudi okoliščine nastanka druge vodilne glasbene teme za ta film Kozina opiše v istem zapisu: “Ko sem se seznanil z Johnom Kitzmillerjem [5] , sem ga naprosil, naj mi zapoje katero od pesmi, ki jih je kot otrok prepeval v cerkvi. Ljubeznivo mi je ustregel. Zapisal sem si dve in ju uporabil v svoji glasbi. […] Ko Jim umre, ga spremi ‘domov’ njegova glasba. [6]”.

SI_ZAL_NME/0192, Kozina Marjan, t.e. 4, a.e. 136. Dolina miru, notni zapis, rokopis – koncept

Kozinove glasbe za mladinski film Kekec pa kritika ob premieri ni sprejela najbolje. To je še posebej zanimivo spričo kasnejše izjemne popularnosti Mojčine in Kekčeve pesmi, ki sta postali ‘klasiki’ slovenskih otroških pesmi. Kritiki so mu takrat, med drugim, očitali, da pesmi Kekca in Mojce zvenita sicer ‘znano’, ne pa tudi ‘domače’. Tako kot Kekec in Mojca ne pojo kmečki fantiči in dekliči pod Špikom in Jalovcem, niti ena niti druga ne ‘nese preko Slemena in ne skozi naše gozdove’ pač pa zvenita tako, kakor ju slišimo ‘iz radia in morda še z ljubljanskih cest’ [7].

SI_ZAL_NME/0192, Kozina Marjan, t.e. 4, a.e. 139. Mojčina pesem, notni zapis, rokopis. Avtor besedila je Frane Milčinski - Ježek.

SI_ZAL_NME/0192, Kozina Marjan, t.e. 4, a.e. 139.
Mojčina pesem, notni zapis, rokopis. Avtor besedila je Frane Milčinski – Ježek.

SI_ZAL_NME/0192, Kozina Marjan, t.e. 14, a.e. 375. Fotografija ustvarjalcev prvega slovenskega mladinskega filma Kekec (od leve proti desni): direktor fotografije Ivan Marinček, direktor filma Dušan Povh, režiser Jože Gale, avtor glasbe Marjan Kozina, scenograf Tone Mlakar.

SI_ZAL_NME/0192, Kozina Marjan, t.e. 14, a.e. 375.
Fotografija ustvarjalcev prvega slovenskega mladinskega filma Kekec (od leve proti desni): direktor fotografije Ivan Marinček, direktor filma Dušan Povh, režiser Jože Gale, avtor glasbe Marjan Kozina, scenograf Tone Mlakar.

Iztok Hotko
arhivist

Vir:

SI_ZAL_NME/0192, Kozina Marjan, t.e. 4, a.e. 135-136, 139; t.e. 8, a.e. 196; t.e. 14, a.e. 375.

Literatura:

Cvetko, Ciril: Marjan Kozina. Partizanska knjiga, Ljubljana 1983.
Kuret, Primož (ur.): Marjan Kozina. Mednarodni simpozij o Marjanu Kozini ob koncertni izvedbi operete Majda. Glasbena šola Marjana Kozine, Novo mesto 2002.
Kuret, Primož (ur.): 2. mednarodni simpozij o Marjanu Kozini ob 100-letnici rojstva, Novo mesto, 29. in 30. III. 2007. Glasbena šola Marjana Kozine, Novo mesto 2007.
Skrabl, Zorka: Arhivska zapuščina Marjana Kozine (1907-1966), skladatelja, publicista in prevajalca, inventar. Zgodovinski arhiv Ljubljana, Gradivo in razprave 16, Ljubljana-Novo mesto 1996.

OPOMBE

[1] Rodil se je 4. junija 1907 v Novem mestu. Študiral je v Ljubljani, na Dunaju in v Pragi. Leta 1943 je odšel v partizane, kjer je bil aktiven na kulturnem in glasbenem področju. Poučeval je na Glasbenih akademijah v Beogradu (1945-1947) in v Ljubljani (1951-1960), bil pa je tudi upravnik Slovenske filharmonije (1948-1950). Poleg glasbenega ustvarjanja se je posvečal tudi pisanju in prevajanju. Umrl je leta 1966. Njegovo zapuščino sta novomeški enoti Zgodovinskega arhiva Ljubljana leta 1986 podarila Metka Dovečar in Jurij Kozina, umetnikova hči in sin.

[2] Cvetko, Ciril: Marjan Kozina. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1983, str. 174.[3] SI_ZAL_NME/0192, Kozina Marjan, t.e. 8, a.e. 196. Rokopis O glasbi za film Dolina miru, str. 1.[4] Prav tam, str. 4.[5] Ameriški filmski igralec, ki je za vlogo Jima v filmu Dolina miru na filmskem festivalu v Cannesu leta 1957 kot prvi temnopolti igralec osvojil nagrado za najboljšo moško vlogo.[6] SI_ZAL_NME/0192, Kozina Marjan, t.e. 8, a.e. 196. Rokopis O glasbi za film Dolina miru, str. 5. Kozina to črnsko duhovno pesem naslavlja kot Comin’ fo’ to carry me home, ki pa je bolj znana pod naslovom Swing low, sweet chariot.[7] Cvetko, Ciril: Marjan Kozina. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1983, str. 177.

Dostopnost