Zgodovina arhiva – šesto desetletje : 1948–1958

Sergij Vilfan in začetki arhivske fototeke

Dr. Sergij Vilfan je v arhivu nastopil službo 1. decembra 1950. Najprej kot upravnik arhiva, kasneje pa je postal ravnatelj, ki je arhiv vodil več kot dvajset let. Arhiv je ob njegovem nastopu deloval kot mestni arhiv v okviru Mestnega ljudskega odbora. V letu 1951 je postal samostojna proračunska ustanova, v letu 1955 so nato ustanoviteljske pravice prešle na Okrajni ljudski odbor Ljubljana. S tem je mestni arhiv začel dobivati regionalni značaj. Z letom 1953 je arhiv začel akcijo pridobivanja depojskih in poslovnih prostorov v mestni hiši, t. j. prostorov, kjer domuje še danes. V času vodenja arhiva je dr. Vilfan postavil temelje sodobnega arhiva na strokovni ravni, s pridobitvijo primernih poslovnih in skladiščnih prostorov pa tudi na prostorski ravni.

Dr. Sergij Vilfan na ekskurziji v Istri, 1958. SI_ZAL_LJU/0342 Zbirka fotografij, Neg III L., št. 902, 35mm.

Kartonček iz fototeke s fotografijo Leica št. 902. SI_ZAL_LJU/0342 Zbirka fotografij, Poz I L., št. 902, 35mm.

Fototeka je bila hobi dr. Vilfana, saj je tudi sam rad in pogosto fotografiral, predvsem v obdobju 1951–1954, zato je poskrbel, da je v arhivu začela nastajati fototeka.

Lesena škatla, posebej izdelana za shranjevanje filmov. SI_ZAL_LJU/0342 Zbirka fotografij. Foto: Tina Arh, 25. maja 2018.

V začetku je dr. Vilfan fotografiral prezidave v cerkvi sv. Jakoba in na magistratu, pa tudi razne predele Ljubljane od Žabjaka in ljubljanskega gradu do Fužin. Poleg njega so fotografirali tudi zaposleni, zato se je nabor fotografij razširil. V fototeki so tako poleg fotografij zgradb in mestnih predelov našle svoje mesto tudi fotografije iz zborovanj arhivarjev in raznih druženj zaposlenih. Za fotografije, ki so jih posneli zaposleni v arhivu, se je začelo vzporedno vodenje evidence negativov in pozitivov. Problem različnih formatov so rešili z lepljenjem pomanjšanih fotografij na kartone, ki so bili vsi enotnega formata. Pri fototeki je bilo uveljavljeno načelo, da vsak posnetek tvori samostojno enoto, posnetki pa so se razvrščali po tehničnih kriterijih (po formatih) in po kronološkem zaporedju. Poleg dr. Vilfana sta v začetku fotografirala še dva zaposlena – Božo Otorepec in Jože Šorn. Od leta 1954 je bil v arhivu honorarno zaposlen fotolaborant Silvan Demšar; leta 1957 je Eva Scagnetti Gerkman začela skrbeti za fototeko in mikrofilm; prvi arhivist, ki je postal skrbnik fototeke in mikrofilmov med letoma 1955 in 1958, je bila Marija Lah.

Zaposleni so uporabljali fotoaparate malega (6 x 6) in srednjega formata (6 x 9), zato so začele nastajati različne serije fototeke.

Zbirka negativov

Neg I (plošče vseh formatov) tvorijo plošče kulturnega oddelka oziroma uredništva Kronike.

Neg II obsega filme, ki so nastali v arhivu ob pripravah za Zgodovino Ljubljane in ob prezidavi magistrata.

Neg III (filmi formata Leica) – isti viri kot pri Neg II

Ljubljana v snegu (foto: dr. Vilfan, 1952). SI_ZAL_LJU/0342 Zbirka fotografij, Neg II, št. 612, format 6 x 6.

Ljubljanski grad (foto: dr. Vilfan,1952). SI_ZAL_LJU/0342 Zbirka fotografij, Neg III L., št. 31, 35mm.

Zbirka pozitivov

Poz I je bil zastavljen kot kartotečni pregled na manjših formatih, h kateremu naj bi izdelali tudi indekse, nudil pa naj bi popoln pregled nad vsemi negativi.

Poz II

A fond mestne uprave

B albumi

C neznan izvor fotografij

D Mestni arhiv ljubljanski

E izločeno iz fondov ali privata

F privatne zbirke

Kartonček iz fototeke s posnetkom Ljubljane. SI_ZAL_LJU/0342 Zbirka fotografij, Poz I, št. 612, format 6 x 6 (b).

Kartonček iz fototeke s posnetkom ljubljanskega gradu. SI_ZAL_LJU/0342 Zbirka fotografij, Poz I L., št. 31, 35mm.

Literatura

60 let Mestnega arhiva ljubljanskega. Ljubljana 1959.

Arhivistika – zgodovina – pravo. Vilfanov spominski zbornik. Ljubljana 2007.

Scagnetti Gerkman, Eva. Moji spomini na dr. Sergija Vilfana. Arhivistika – zgodovina – pravo. Vilfanov spominski zbornik. Ljubljana 2007, str. 379–386.

111 let Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Ljubljana 2009.

Tina Arh, dokumentalistka-fotografinja

in

Tatjana Šenk, arhivska svetovalka