Zgodovina arhiva – peto desetletje : 1938–1948

Fabjančičevi Ljubljanski sodniki in župani

V času svojega kontinuiranega službovanja v takrat Mestnem arhivu ljubljanskem v letih 1936–1950 se je Vladislav Fabjančič po službeni dolžnosti zelo intenzivno posvetil proučevanju preteklosti Ljubljane. Poleg zgodovine ljubljanskih hiš[1] je sistematično proučeval tudi zgodovino ljubljanskih sodnikov in županov po kronološkem redu.[2] Omenjeno delo sestavljajo tri knjige v tipkopisu, od katerih prva obsega obdobje 1269–1592, druga dobo 1592–1720 in tretja čas 1720–1820.

V obsežnem delu navaja podatke o posameznih sodnikih in županih, predstavlja pa tudi delo, vlogo in sistem poslovanja obeh mestnih uradnikov (sodniki so v obdobju 1269–1504 v eni osebi združevali tako sodno kot oblastno/izvršilno funkcijo), v poglavju z naslovom Kronika pa opisuje sočasne dogodke v Ljubljani. Pri svojem delu se je naslanjal na njemu razpoložljive vire. Uporabljal je gradivo takrat še Narodnega muzeja v Ljubljani,[3] gradivo Mestnega arhiva ljubljanskega,[4] gradivo kapiteljskega arhiva[5] ter dotedanje objave listin, ki se nanašajo na Kranjsko. Upošteval je tudi do tedaj objavljeno historično literaturo v obliki zaključenih monografij oziroma prispevkov v številnih publikacijah.[6]

Študija o ljubljanskih sodnikih in županih se je ohranila v tipkopisu in od svojega nastanka dalje raziskovalcem ljubljanske preteklosti služi kot orientacija in izhodišče za njihova lastna proučevanja. Prizadevanja za kritično izdajo in nadgradnjo Fabjančičevega dela so desetletja pozneje rezultirala v doslej štirih zvezkih, izdanih v seriji Gradivo in razprave Zgodovinskega arhiva Ljubljana,[7] ki so izšli med letoma 1998–2012, in kot taki predstavljajo pomemben kamenček v mozaiku celostne podobe mesta Ljubljane.

Zapisniki mestnega sveta 1521-1785/86. SI ZAL LJU/0488 Mesto Ljubljana, rokopisne knjige, Zapisniki mestnega sveta, stara serija (Cod. I), knjige 1-123.

Kot prvovrsten vir informacij o dejavnosti sodnikov in županov ter nasploh celotne mestne registrature so Fabjančiču takrat in morejo danes tudi nam služiti Zapisniki mestnega sveta,[8] ki v 123 knjigah časovno zajemajo razdobje med letoma 1521–1786. Zaradi svoje številčnosti in bolj ko ne sklenjene vrste so neprecenljiv vir informacij, saj nam predočajo zapise o upravljanju mesta Ljubljane, sodnih obravnavah in drugih pomembnih odločitvah vsakokratnih mestnih županov, sodnikov in mestnih svetnikov, ki so zaznamovale razvoj mesta, pa tudi o vsakdanjem življenju, nevarnostih, nesrečah, bolezni in drugih tegobah takratnih prebivalcev Ljubljane.

Prve knjige obsegajo v posamezni knjigi po več let, npr. knjiga 1 (1521‒1526) ali knjiga 2 (1527‒1530), pozneje vsaka knjiga predstavlja eno leto. Izjema je zadnja, ki sodi v reformno obdobje 1785/86. Do leta 1734 so med posameznimi zapisniki večje ali manjše vrzeli, ker se zapisniki iz takih ali drugačnih razlogov niso ohranili. Od tega leta dalje pa vse do leta 1783 je vrsta zapisnikov sklenjena, nato sledi že omenjeni iz obdobja 1785/86.

Zapisnik mestnega sveta za sejo v petek, 25. oktobra 1521. SI ZAL LJU/0488 Mesto Ljubljana, rokopisne knjige, Zapisniki mestnega sveta, knjiga 1 (1521-1526), fol. 8v-9r.

Zapisniki vsebujejo razprave in sklepe, sprejete na sejah mestnega sveta, ki je bil tedaj upravni in sodni organ. Sama vsebina zapisnikov je zelo raznolika in zadeva celotni mestni delokrog, ki ga lahko razdelimo na tri področja: organizacija mestnega aparata in uprava mestnega premoženja, mestni svet kot upravna oblast na mestnem teritoriju in mestni svet s svojo sodno funkcijo. Mestni svet je glede na zgornjo razdelitev obravnaval in sklepal o najrazličnejših zadevah, ki jih prav tako lahko razdelimo v tri skupine:

  • volitve mestnih funkcionarjev, imenovanje mestnih uslužbencev, sprejemanje novih meščanov, sklepanje o mestnem premoženju, skupnih in drugih zemljiščih, hišah itd.;
  • obravnave in sklepi upravnega značaja, policijski predpisi v najširšem smislu, zdravstvene, obrtne (cehovske) in tržne zadeve (npr. določanje cen kruha, mesa, vina) itd.;
  • zapuščinske in varuške zadeve, prenosi lastnine (zemljišča, hiše), pravde, izvršbe, stečaji, kriminalne zadeve.

Izjema je zadnji zapisnik za obdobje 1785/86, ki nosi naslov Politisches Raths-Protokoll in prinaša celo vrsto sprememb. V tem zapisniku ne bomo našli ničesar, kar bi bilo povezano s sodstvom, saj je mestu po jožefinskih upravnih reformah ostala le upravna funkcija, sodno je mesto z reformami izgubilo. Dotedanji mestni svet je bil odpravljen, magistrat so sestavljali le še župan in trije svetniki, ki jih je imenovala vlada.

Zapisniki mestnega sveta imajo v večini primerov tudi abecedno imensko kazalo, nastalo sočasno ali nekaj let pozneje, ki pa ni popolno.[9]

Zaradi že omenjene neprecenljivosti in pomembnosti arhivskega gradiva ter predvsem zaradi želje po materialnem varovanju stare serije Zapisnikov mestnega sveta smo v Zgodovinskem arhivu Ljubljana poskrbeli za digitalizacijo prvih 40 knjig zapisnikov (1521–1671), ki so tako zdaj javnosti dostopni tudi na naši spletni strani v Digiteki (http://www.zal-lj.si/project/zapisniki-ljubljanskega-mestnega-sveta-1521-1671/).

Opombe

[1] Fabjančičeva Knjiga ljubljanskih hiš in njih stanovalcev je bila predstavljena v Arhivaliji meseca marca 2018. Glej: http://www.zal-lj.si/2018/03/01/arhivalija-meseca-marec-2018/.

[2] SI_ZAL_LJU/0346 Zbirka rokopisnih elaboratov, t. e. 4–7.

[3] Danes je to gradivo shranjeno v Arhivu Republike Slovenije (npr. listine, vicedomski arhiv, zapuščinski inventarji, testamenti, …).

[4] Danes Zgodovinski arhiv Ljubljana (npr. listine, rokopisne knjige – predvsem Zapisnike mestnega sveta, stara serija in Privilegijsko knjigo mesta Ljubljane 1320–1744, gradivo splošne mestne registrature, razno magistratno gradivo in tudi podatke, ki jih je zbiral za Knjigo ljubljanskih hiš).

[5] Danes je to gradivo shranjeno v Nadškofijskem arhivu Ljubljana.

[6] Npr. Janez Vajkard Valvasor, Slava vojvodine Kranjske; Josip Gruden, Zgodovina slovenskega naroda; Milko Kos, Zgodovina Slovencev od naselitve do reformacije; Mittheilungen des Historischen Vereines für Krain; Mittheilungen des Musealvereins für Krain; Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko; Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo; Carniola, Letopis Matice Slovenske; Časopis za zgodovino in narodopisje, …

[7] Vladislav Fabjančič, Zgodovina ljubljanskih sodnikov in županov 1269–1820: 1. zvezek, Sodniki 1269–1504, Ljubljana 1998 (ponatis 2006); 2. zvezek, Župani in sodniki 1504–1605, Ljubljana 2003; 3. zvezek, Župani in sodniki 1605–1650, Ljubljana 2005; 4. zvezek, Župani in sodniki 1650–1785, Ljubljana 2012.

[8] SI_ZAL_LJU/0488 Mesto Ljubljana, rokopisne knjige: Zapisniki mestnega sveta, stara serija, knjige 1–123.

[9] Barbara Žabota. Zapisniki ljubljanskega mestnega sveta, prva knjiga. Arhivi – zakladnice spomina, Ljubljana 2014, str. 116–117.

Arhivska vira

SI_ZAL_LJU/0346 Zbirka rokopisnih elaboratov, t. e. 4–7.

SI_ZAL_LJU/0488 Mesto Ljubljana, rokopisne knjige, Zapisniki mestnega sveta, stara serija, knjige 1–123.

Elektronski vir

Spletna stran Zgodovinskega arhiva Ljubljana (http://www.zal-lj.si/ ; pridobljeno: 25.4.2018)

Literatura

ARHIVI – zakladnice spomina (ur. Andrej Nared). Ljubljana 2014, str. 116–117.

Fabjančič, Vladislav. Zgodovina ljubljanskih sodnikov in županov 1269–1820 : 1. zvezek, Sodniki 1269–1504, Gradivo in razprave 20, Ljubljana 1998 (ponatis 2006).

Fabjančič, Vladislav. Zgodovina ljubljanskih sodnikov in županov 1269–1820 : 2. zvezek, Župani in sodniki 1504–1605, Gradivo in razprave 23, Ljubljana 2003.

Fabjančič, Vladislav. Zgodovina ljubljanskih sodnikov in županov 1269–1820 : 3. zvezek, Župani in sodniki 1605–1650, Gradivo in razprave 28, Ljubljana 2005.

Fabjančič, Vladislav. Zgodovina ljubljanskih sodnikov in županov 1269–1820 : 4. zvezek, Župani in sodniki 1650–1785, Gradivo in razprave 34, Ljubljana 2012.

Dušan Bahun, arhivski svetovalec

in

Barbara Žabota, arhivistka